A R H I V S K A     S T R A N

Novice

Državni svetniki so se srečali na 45. redni seji

četrtek, 12.04.2012

Med drugim so na seji obravnavali Poročilu o izvajanju Akcijskega načrta za preprečevanje nasilja v družini za obdobje 2010-2011, Poročilo o izvajanju Resolucije o Nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za leto 2010, Poročilo o izvajanju Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2015 v letu 2011, odgovor Vlade o prelivanju javnih sredstev za izvajanje določenih zdravstvenih programov od javnih zdravstvenih zavodov k zasebnikom in preverili so predlog Nacionalnega reformnega programa 2012-2013.


www.skledar.tv

Državni svet se je seznanil s Poročilom o izvajanju Akcijskega načrta za preprečevanje nasilja v družini za obdobje 2010-2011. Predstavila ga je mag. Ana Vodičar, z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Vsi resorji, ki delujejo na tem področju so sprejeli ustrezne protokole, delo organov je bistveno boljše kot pred sprejetjem Zakona o preprečevanju nasilja v družini. Vse regije imajo ustrezne krizne centre za odrasle in mladino, tudi za najmlajše.
Državni svet na podlagi predstavljenih ukrepov pristojnih državnih organov za izvajanje Akcijskega načrta ugotavlja, da so bili v obdobju 2010-2011 izvedeni skoraj vsi v Akcijskem načrtu predvideni ukrepi na področju preprečevanja nasilja, razen nacionalna raziskava s tega področju. Državni svet je v razpravi največ pozornosti namenil nasilju, ki se pojavlja v različnih skupinah najšibkejših državljanov: otrok in mladostnikov, invalidov in starejših ter nasilju znotraj družin.


www.skledar.tv

Državni svet preventivne ukrepe označuje kot tiste, ki bodo lahko dolgoročno spremenili obstoječe stanje, ki je zaskrbljujoče zlasti z vidika povečevanja nasilja med mladimi, nad mladoletniki in nad starostniki. Stopnja tolerance do nasilja je v družbi še vedno visoka in se odraža v vseh segmentih družbenega življenja, med drugim tudi v načinu poročanja medijev in kulturi političnega dialoga. Državni svet zato poudarja potrebo po okrepitvi naporov za odpravo vzrokov za nasilje in ne zgolj saniranju zatečenega stanja. Doseči bo potrebno širšo družbeno odgovornost do vseh oblik in ravni nasilja, tudi prikritega, ne samo tistega, o katerem poročajo mediji. Državni svet se je s tematiko, ki zajema širši kontekst preprečevanja nasilja, ukvarjal tako v zdajšnjem kot prejšnjih mandatih.

Veliko več konkretnih ukrepov bi bilo potrebno izvesti na področju preprečevanja psihičnega nasilja, ki je velikokrat bolj prikrito in težje prepoznavno. Določeni rezultati so bili doseženi pri odpravljanju t.i. mobinga, premalo pozornosti pa namenjamo t. i. "zalezovanju" (angl. stalking), ki ima za posameznika prav tako hude psihične in fizične posledice in je v družbi čedalje bolj pogosto. Zato bi bilo tudi v zvezi s preprečevanjem tega potrebno določiti jasne cilje, strategije in nosilce preventivnih ukrepov. Državni svet izpostavlja tudi nasilje nad starejšimi, na kar je Državni svet opozoril že velikokrat, med drugim tudi na podlagi posvetov, ki jih soorganizira z Zvezo društev upokojencev Slovenije.

Poročilo o izvajanju Resolucije o Nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za leto 2010 je v imenu Vlade predstavil državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve mag. Robert Marolt. Poročilo odraža aktivnosti v konkretnih strategijah in programih, z določenimi nosilci in sodelujočimi, roki za izvedbo ter določenimi kazalniki za merjenje uspešnosti. Državni svet ugotavlja, da so bili v večini uresničeni cilji in projekti za leto 2010. V skladu s sistemskimi priporočili Europola o kriminalistični obveščevalni dejavnosti je bil v letu 2010 ustanovljen Center za kriminalistično obveščevalno dejavnost. Tako so se okrepile kadrovske in tehnične zmogljivosti operativne kriminalistične obveščevalne analitike. Istega leta je bil v okviru Uprave kriminalistične policije ustanovljen Nacionalni preiskovalni urad, ki pomeni odziv na nove zahtevnejše oblike kriminalitete, in sicer s spremembo načina dela za uspešnejše odkrivanje in pregon. Zaradi kakovostne uporabe pridobljenih operativnih informacij ter usklajenega usmerjanja policijskih enot je bilo opravljenih 10 kriminalističnih operacij, več hišnih preiskav in kazenskih ovadb ter 18 preiskav kriminalnih združb.

Z reorganizacijo policije 2010 se je število policijskih uprav v Republiki Sloveniji zmanjšalo iz 11 na 8. Državni svet Republike Slovenije se je na 32. seji 8. 12. 2010 ob obravnavi problematike seznanil s takrat načrtovano ukinitvijo policijskih uprav Slovenj Gradec, Postojna in Krško in sprejel sklepe in stališča, ki so bili posredovani Vladi Republike Slovenije, Ministrstvu za notranje zadeve in Generalni policijski upravi. Ukinitvi policijskih uprav Slovenj Gradec, Postojna in Krško so nasprotovale lokalne skupnosti. V zvezi z ukinitvijo policijskih uprav je bilo zagotovljeno, da se število operativnega kadra na terenu ni zmanjšalo. Državni svet je izpostavil vlogo lokalnih skupnosti pri zagotavljanju varnosti in predvsem ukrepov v smeri zmanjševanja kriminalitete. Svetovanje in preventivni ukrepi so ključnega pomena za dvig varnosti v lokalnih skupnostih. V tem smislu je sodelovanje policijske uprave z lokalno skupnostjo neprecenljive vrednosti.

Državni svet se je seznanil tudi s poročilom o izvajanju Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2015 v letu 2011. V izvajanju mag. Monike Kirbiš Rojs so bili predstavljeni rezultati in projekti in predstavljena nova delovna mesta. Posebej je izpostavila, da se projekt socialnega podjetništva v Pomurju še ni začel. Posebej pomembni so tuji investitorji, med njimi jih je nekaj iz Avstrije, ki so prinesli delovna mesta.

Državni svet ugotavlja, da se je na območju izvajanja zakona (Pomurska statistična regija in UE Ormož) brezposelnost v obdobju od decembra 2010 do konca 2011 zmanjšala za 6,9%, vendar je stopnja registrirane brezposelnosti še zmeraj 18,1%. Po razpoložljivih podatkih registra AJPES za leto 2010 prihodki na zaposlenega še vedno zaostajajo za slovenskim povprečjem za 32%, dodana vrednost na zaposlenega za 28% in bruto plača na zaposlenega v gospodarskih družbah za 16 %. V Pomurski regiji narašča število samostojnih podjetnikov, število gospodarskih družb pa stagnira.

Finančna realizacija Programa spodbujanja konkurenčnosti Pomurske regije 2010-2015 v prvih dveh letih izvajanja Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010 – 2015 zaostaja za zastavljenimi cilji in je 60%, medtem ko je finančna realizacija nekaterih drugih ukrepov nekoliko boljša. Odločitev Vlade, da sprejme spremembo Programa spodbujanja konkurenčnosti Pomurske regije v obdobju 2010–2015 in preusmeri sredstva v programe, ki dajejo največji možni učinek je bila ocenjena kot dobra. Državni svetniki pričakujejo, da se bo pospešilo izvajanje ukrepov na področju infrastrukturnih ukrepov, saj je nerazumljivo, da je projekt vodooskrbe Pomurja po dvanajstih letih praktično še zmeraj v fazi pridobivanja dokumentacije. Vsi so se strinjali, da bi bilo Pomurje brez tega zakona v veliko težji situaciji in da se je trend razvoja obrnil na bolje.

V okviru odgovora Vlade RS državnemu svetniku Petru Požunu so se svetniki seznanili s problematiko prelivanja javnih sredstev za izvajanje določenih zdravstvenih programov od javnih zdravstvenih zavodov k zasebnikom.

Državni svet ocenjuje, da je z Nacionalnim razpisom Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za izbor najugodnejših ponudnikov za izvedbo izbranih zdravstvenih programov za leto 2012 prišlo do neutemeljenega prelivanja javnih sredstev za izvajanje določenih zdravstvenih programov od javnih zdravstvenih zavodov h koncesionarjem.

Javnim zavodom, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija so bila odvzeta javna sredstva iz že dogovorjenega programa (30%) in v velikem delu prenesena v izvajanje pravnim in fizičnim osebam, ki svojo dejavnost opravljajo na podlagi koncesije, kar predstavlja nesistemsko širjenje koncesij in dodatno poslabševanje že tako zaostrenega finančnega stanja slovenskih bolnišnic, kar je z vidika dobrega gospodarja nerazumno dejanje. Ugotavlja se, da bila pri razpisu bistvena cena in ne kakovost ter varnost izvedenih zdravstvenih storitev ter da cena kot edini kriterij za izbiro ponudnika ne zadošča. Vlada RS v svojem odgovoru ni nedvoumno potrdila, da bi izbrani izvajalci v času razpisa imeli veljavno koncesijo za posamezno predmetno področje razpisa in temu ustrezno dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti. Na podlagi številnih nedorečenosti sistema podeljevanja koncesij v zdravstvu je zato treba zakonodajo s tega področja čim prej ustrezno dopolniti oziroma spremeniti. Državni svetniki so opozarjali na pomen javnega zdravstva, s takšnimi razpisi pa ga razgrajujemo. Od javnega sistema smo odvisni vsi, saj si privatne storitve lahko privošči samo manjši del prebivalstva.

Državni svetniki so soglasno sprejeli sklep, da se državnemu svetniku Borisu Popoviču v zvezi z obvestilom Okrožnega sodišča v Kopru ne prizna imunitete in se postopek lahko nadaljuje.

Kot zadnjo točko so državni svetniki obravnavali predlog Nacionalnega reformnega programa 2012-2013, ki mora v skladu z navodili Evropske komisije med drugim vsebovati takšne ukrepe za znižanje javnofinančnih odhodkov, da bo zagotovljen ciljni javnofinančni primanjkljaj. Razprava je bila pestra in polemična. Bilo je veliko opozoril, da dokument delamo samo zaradi EU, da ne prinaša pravih rešitev. Bila so tudi opozorila, da se skozi dokument in pripravo varčevalnih ukrepov širi preveč pesimističen duh, kar ne vpliva dobro na delo in inovativnost. Ustvarjanje vzdušja brezizhodnosti, črno slikanje bodočnosti, velik pesimizem, kar je prisotno v Nacionalnem reformnem programu, v nobenem primeru ne pripomore h gospodarskemu preobratu. Ravno obratno, državljani se bojijo za bodočnost, varčujejo in s tem dodatno prispevajo k nadaljevanju negativnih trendov.
Postavljena so bila vprašanja ali je mogoče doseči stabilnost javnih financ samo skozi zmanjševanje plač in zniževanjem socialnih programov.

Potrebno je poenostaviti upravne postopke in z ukrepi omejevati procesno birokratizacijo. Zavzemati se je treba za povečano učinkovitost služb in dejavnosti v javnem sektorju, razmisli pa naj se tudi o delni privatizaciji nekaterih sektorjev (delno že vključeno v program). V najkrajšem možnem času lahko največ dosežemo z doslednim, kreativnim delom javnega sektorja, še posebej na področju sive ekonomije. Državni svet predlaga, da se v zakonodajni postopek ponovno vložita zakon o malem delu in zakon o preprečevanju dela na črno.

Nacionalni reformni program v obliki, kot ga je pripravila Vlada Republike Slovenije, je lahko samo izhodišče za obravnavo predlaganih reformnih ukrepov, ki so predvideni v naslednjem dveletnem obdobju. Dokler se o nacionalnem reformnem programu ne doseže načelno soglasje socialnih partnerjev v okviru Ekonomsko socialnega sveta Republike Slovenije, o njem ni mogoče oblikovati dokončnih stališč, še manj pa o njem sklepati.

Brez načelnega soglasja socialnih partnerjev Vlada Republike Slovenije ne more pričakovati, še manj pa zahtevati podporo in odgovorno usklajeno delovanje vseh delov družbe pri izvajanju ukrepov. Če govorimo o Nacionalnem reformnem programu, naj bo ta namenjen prebivalcem Slovenije in krepitvi naše gospodarske moči ter s tem države. EU ne more in ne sme biti izgovor za sprejemanje ukrepov.

Državni svetniki opozarjajo, da nekateri predvideni varčevalni ukrepi ustvarjajo le navidezno varčevanje in konsolidacijo javnih financ, saj izdatke prestavljajo z ene v drugo javno blagajno. Tako na primer zmanjševanje števila zaposlenih v javnem sektorju z upokojevanjem predstavlja enega od takšnih ukrepov, ki izdatke iz državnega proračuna prestavlja v pokojninsko blagajno. Čeprav je predvideni sistem davčnih spodbud za vlaganja, raziskave, razvoj in podobno dobrodošel, pa bi morali zelo hitro pripraviti ukrepe, s katerimi bi razbremenili strošek dela in to ne z zniževanjem plač zaposlenih, temveč z znižanjem obremenitve stroška dela – konkretno prispevkov na plače.