Novice

Na pobudo državnih svetnikov Petra Požuna in Borisa Šuštaršiča je v četrtek, 9.7.2009 v dvorani Državnega sveta potekal delovni posvet o Predlogu zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bo v javni razpravi do 18. septembra 2009.
Posveta, ki ga je vodil državni svetnik Peter Požun, predstavnik interesov zdravstva, so se udeležili predstavniki Ministrstva za zdravje, državni svetniki ter predstavniki različnih zdravstvenih dejavnosti in poklicev, sindikati, predstavniki zdravstvenega managementa, pacientskih združenj ter druge civilne družbe.

V uvodnem delu sta predstavnika Ministrstva za zdravje predstavila vsebino predloga zakona, nakar je sledila razprava, v kateri so razpravljavci predlog zakona v splošnem podprli, ob tem pa podali številne vsebinske pripombe in predloge za spremembe, med drugim, da bi bilo potrebno bolj jasno razmejiti javno in zasebno zdravstveno dejavnost, da bi bilo v predlog zakona potrebno vnesti jasno definicijo pridobitne oz. nepridobitne dejavnosti, da bi se morala oblika članstva v zbornicah izenačiti, kar pomeni, da bi bilo članstvo v vseh zbornicah in za vse zdravstvene delavce bodisi obvezno bodisi prostovoljno, da bi bilo v predlogu zakona potrebno izrecno izpostaviti pomembna področja zdravstvene dejavnosti, ki so trenutno izpuščena, zapostavljena ali nezadostno opredeljena (kot je to zdravstvena nega, nujna medicinska pomoč, paliativna oskrba, negovalne bolnišnice itd.). V razpravi so udeleženci ugotavljali tudi, da bi bilo v definicijo osnovne zdravstvene dejavnosti potrebno vključiti pojem celostne zdravstvene rehabilitacije, ki vključuje tudi psihosocialno rehabilitacijo; da bi bilo treba 3. člen predloga zakona, ki navaja definicije posameznih izrazov v zakonu, ter posamezne člene predloga zakona ustrezno dopolniti z definicijami in nalogami določenih zdravstvenih dejavnosti (primer: delovno-terapevtska dejavnost), ki lahko predvsem na primarni ravni odigrajo pomembno vlogo. Prav tako so menili, da je potrebno ponovno proučiti predlagani način urejanja upravljanja javnih zdravstvenih zavodov in v njegovo izvajanje nujno vključiti uporabnike in izvajalce zdravstvenih storitev, treba pa bi bilo tudi jasno definirati postopke prenosa kompetenc na nove nosilce zdravstvene dejavnosti (zdravniški timi). Nekateri so opozorili na (pre)veliko število pristojnosti, ki se z zakonom prenašajo direktno na ministra, pristojnega za področje zdravja ter se zavzeli za učinkovito oceno zdravstvenih zmogljivosti v okviru primarne, sekundarne in terciarne ravni zdravstvene dejavnosti (preveriti statistične podatke v zvezi s številom posameznih profilov zdravstvenih delavcev, navedenih v uvodu predloga zakona), saj se metodologija zbiranja podatkov med državami razlikuje, prav tako pa se med državami zelo razlikujejo tudi kriteriji za uvrščanje zdravstvenih delavcev v posamezne skupine zdravstvenih delavcev.

V razpravi je bilo večkrat izpostavljeno vprašanje dejanske vzpostavitve mreže javne zdravstvene službe, kar je bilo zakonsko predvideno že leta 1992, a ta do danes v praksi še ni zaživela.

državni svetnik Peter Požun

dr. Ivan Eržen, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje