Novice

Državni svet je na svoji 37. izredni seji, ki je bila v četrtek, 21. junija, razpravljal in sklepal o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu. Predlog za ponovno razpravo ter odložilni veto na omenjeni zakon je podpisala skupina državnih svetnikov, s prvopodpisanim dr. Andrejem Rusom. Državni svetniki so odložilni veto zavrnili s 14 glasovi proti 13 glasovom.

www.skledar.tv

Na začetku je dr. Rus predstavil razloge za vložitev odložilnega veta ter zahtevo za ponovno odločanje o zakonu v Državnem zboru. Spremembe in dopolnitve Zakona o bančništvu so bile sprejete za namen doseganja kapitalske ustreznosti Nove Ljubljanske banke (NLB). Skupina državnih svetnikov meni, da zakon ne rešuje problema kapitalske ustreznost NLB, prav tako ne rešuje problema kreditiranja gospodarstva s strani NLB. Po njihovem mnenju gre za poskus tihe privatizacije NLB, ki se jo skuša izpeljati stran od javnosti, kar je tudi v izrecnem nasprotju z določili Zakona o upravljanju kapitalskih naložb, ki za prodajo delnic v državnih podjetjih zahteva soglasje parlamenta. Pobudniki veta so v zahtevi zapisali tudi, da je predlagana sprememba zakona netransparentna, nedomišljena in izredno škodljiva za interese RSlovenije. Škodljivost spremembe zakona so predlagatelji veta utemeljili s tem, da Vlada RS hiti zaradi neuspešnih pogajanj, saj je bilo na začetku nastopa Vlade rečeno, da se bo za dokapitalizacijo NLB hitro našla rešitev, ki pa ne bo bremenila davkoplačevalcev. Do tega ni prišlo, kar pa v teh finančno težavnih časih ni presenetljivo, saj je težko najti investitorja, podobne težave imajo tudi vlade v drugih evropskih državah. Časovna stiska je velika, saj je Evropski bančni reguilator Vladi RS postavil rok 30. junij, do katerega je treba NLB zagotoviti kapitalsko ustreznost NLB.

dr. Andrej Rus

Predlagana rešitev predvideva popravljanje kapitalske ustreznosti z izdajo hibridnih finančnih instrumentov. Gre za BCCS obveznice, znane pod imenom CoCo obveznice, katerih značilnost je, da se ob padcu kapitalske ustreznosti izdajatelja pod 7% avtomatično konvertirajo v lastniški delež. Tako bo torej kupec CoCo obveznic v primeru padca kapitalske ustreznosti NLB pod 7% avtomatično postal lastnik, ne da bi lahko Državni zbor o tem tudi posebej odločal. Zakon je slab predvsem v luči posledic, do katerih bo pripeljal. NLB bo sicer dosegla kapitalsko ustreznost predpisano s strani EBA, vendar se bo že v prvem koraku lahko močno spremenila lastniška struktura NLB.
Državni sekretar na Ministrstvu za finance dr. Dejan Krušec je predstavil stališča Vlade RS do sprememb Zakona o bančništvu. Zavrnil je bojazni predlagateljev veta, da bi KBC postala več kot 50% lastnica NLB ter da ne gre za tiho privatizacijo NLB.

dr. Dejan Krušec

V živahni razpravi, ki je sledila so si državni svetniki izmenjali različna mnenja o predlogu veta. Profesor Mencinger je tako predstavil svoje dileme glede zakona, z njim ni zadovoljen, državnemu sekretarju je postavil vrsto strokovnih vprašanj, vendar pa kot je dejal, ni prepričan, če ne bi z izglasovanim vetom še poslabšali položaja Slovenije. Predsednik Državnega sveta mag. Kavčič je izpostavil nerazčiščene zgodbe glede sanacij NLB v preteklosti. NLB je bila že večkrat predmet saniranja, vanjo je bilo vloženo veliko denarja, kje je ta denar končal in ali se vlada kaj ukvarjal s problemom vodenja NLB, saj je to poglavitna težava banke za njeno bodoče delovanje. Izpostavil je tudi odgovorno ravnanje Državnega sveta glede vprašanj Nove ljubljanske banke ter da opozorila in pogovori o banki v Državnem svetu niso novi. V Državnem svetu se je o NLB-ju nazadnje govorilo januarja 2010 in državni svetniki so podali mnoga opozorila in predloge, ki pa s strani Valde RS žal niso bili upoštevani. Osnovno vprašanje je tudi ali z reševanjem NLB rešujemo tudi kreditiranje slovenskega gospodarstva, saj mora banka v prihodnje služiti predvsem interesu gospodarstva in ustvarjanju novih delovnih mest. Glasovanje je bilo na koncu tesno, 14 državnih svetnikov je glasovalo proti vetu, 13 državnih svetnikov pa je bilo za veto.

prof. dr. Jože Mencinger

mag. Blaž Kavčič, predsednik DS

Jernej Verbič, državni svetnik