A R H I V S K A     S T R A N

Rastoča knjiga

Mirko Šterman
IDENTITETA SLOVENIJE
Ves svet je danes povezan z mnogimi vezmi - političnimi, kulturnimi in gospodarskimi. Evropska zveza se širi, tudi najbogatejše države so odvisne ena od druge. Da bi se v teh dogajanjih znali in zmogli upreti vsem nevarnostim izgube lastne identitete, je prav, da najprej poznamo sami sebe. Kot mlada država, ki je nastala leta 1991, si postavljamo številne majhne in velike cilje. Za doseganje ciljev je pomembno zaupanje v lastne moči na vseh področjih našega dela. Zato je prav, da se sedanje in bodoče generacije Slovencev seznanjajo s preteklostjo in sedanjostjo naroda. Spoznavajmo torej naše prednike in sodobnike, ki so bili nekoč ali so prav zdaj pomembne osebnosti ne le za Slovenijo temveč za ves svet!
Ob vsaj skromnem poznavanju zgodovine Slovencev in drugih narodov lahko hitro ugotovimo, da nas ni treba biti sram v družbi držav sveta na katerem koli področju. Svojo državo smo imeli kot prvi izmed vseh Slovanov že leta 626. Njena ureditev je po mnenju strokovnjakov služila kot vzorec Jeffersonu pri pisanju deklaracije o neodvisnosti Združenih držav Amerike. Kot edini narod v Evropski zvezi imamo Slovenci himno, ki govori o sožitju med narodi.
Na stičišču romanskega, germanskega in slovanskega sveta smo redki, ki smo obdržali svoj jezik, medtem, ko ga veliko številčnejši niso ali pa so celo izginili z obličja zemlje (npr. Bavarci, Prusi, Langobardi, Obri...). Svojo prvo tiskano knjigo smo dobili že l. 1551. Prevod Svetega pisma leta 1584 v slovenščino je prevod v 12. jezik v svetovnem merilu. Logaritemske tablice Jurija Vege so najbrž prva in ena redkih knjig, ki so bile tiskane v več izvodih kot Sveto pismo. Po njem se imenuje krater na Luni. Slovenec Janez Puhar je že leta 1842 izumil fotografiranje na steklo. Le zelo redki vedo, da imamo Slovenci Nobelovega nagrajenca za kemijo; to je bil Friderik Pregl iz Ljubljane, po katerem se sedaj imenujejo nagrade na tekmovanjih iz kemije. Znanstvenik Jožef Štefan, ki je v mladosti pisal pesmi in tudi prevajal pesmi drugih narodov v slovenščino, je doktoriral že pri 23 letih. Ko je bil star 28 let, je postal najmlajši univerzitetni profesor v vsej Avstroogrski. Pri 30 letih je bil sprejet v Akademijo znanosti in umetnosti. Odkril je zakon o sevanju in prvi izračunal, da temperatura Sončevega površja znaša 5586°C. Leta 1883 je postal prvi predsednik avstrijskega Elektrotehniškega društva na Dunaju. Slovenci smo dali dunajski univerzi 36 rektorjev in dekanov, naši profesorji pa predavajo tudi na najboljših univerzah po svetu.
Mnogim je znan sloviti zbor Dunajskih pojočih dečkov. Njihov predhodnik je zbor Kapelskih dečkov, ki ga je osnoval prvi dunajski škof Slovenec Jurij Slatkonja. Fran Miklošič, največji slavist 19. stoletja, je bil na Dunaju cenzor za slovanske, romunske in grške knjige. Škof Friderik Baraga je desetletja preživel med Indijanci. Napisal je Čipveško slovnico, ki je sploh prva slovnica v kakem indijanskem jeziku.
V pismenosti si delimo 2. mesto na svetu z najrazvitejšimi državami. Po raziskavah Združenih narodov smo skupaj z Japonci prvi na svetu po tem, da nam je delo najvišja vrednota. Po mnenju dr. Antona Trstenjaka je bistvena značilnost našega naroda poštenje. Kjerkoli po svetu živijo Slovenci pa naj bo to v Evropi, Severni ali Južni Ameriki, Afriki, Aziji in Avstraliji, povsod so spoštovani in uspešni, nikjer pa niso med kriminalci in reveži. Radi pa pomagamo drugim. Tako je misijonar slovenskega rodu Pedro Opeka na Madagaskarju iztrgal iz najhujše revščine na desettisoče ljudi. Ni jih rešil le pred lakoto, z dobro organizacijo jim je našel delo, jih začel izobraževati in jih prepričal, da so vzeli življenje v svoje roke. Znal je pridobiti denar, da so lahko zgradili cela naselja, šole, bolnišnice, domove za ostarele itd. Vrnil jim je človeško dostojanstvo. Za vse to je Pedro Opeka predlagan za Nobelovo nagrado za mir.
Mnogi Slovenci so v novih domovinah dosegli velike uspehe in zasedli pomembne položaje. V ZDA je bilo 6 admiralov in 11 generalov, ki so se ali se še štejejo za Slovence. Med njimi je še posebej pomemben admiral Ronald Zlatoper, komandant tihomorske flote ZDA pred koncem 20. stoletja. Senat ZDA je avgusta 2013 imenoval Franka Gorenca za novega poveljnika ameriških letalskih sil v Evropi in Afriki. S tem je hkrati tudi poveljnik letalskih sil zveze NATO. Frank se je rodil v Ljubljani l. 1957. Ko je bil star 4 leta, se je družina preselila v ZDA. V Avstroogrski so bili Slovenci diplomati, veleposlaniki, častniki in pomembni državni uradniki. Številni med njimi so za posebne zasluge dobili plemiški stan. V združeni Nemčiji je za železnim kanclerjem Bismarckom postal kancler Leon Kopriva (Graf Leon von Caprivi). Rodil se je l. 1831 kot potomec družine Kopriva iz Koprivnika na Spodnjem Kranjskem (Dolenjskem).
Hermana Potočnika štejejo med pionirje vesoljskih poletov. Agencija NASA je leta 1995 izdala prevod njegove knjige o problemih poletov po vesolju, ki je izšla l. 1928. Njegovi izračuni krožnic in hitrosti umetnih satelitov ter vesoljskih postaj se zelo malo razlikujejo od dejanskih, ponekod samo za desetinke odstotkov. Skoraj 70 let pozneje, l. 1994, je v vesolje poletel prvi astronavt našega rodu Ronald Šega. Leta 2006 je pol leta prebila v vesolju Sunita Williams, njen oče je Indijec, mati pa Slovenka. Ob obisku v Sloveniji si je v Vitanju ogledala tudi spominski center Hermana Potočnika.
Večini Slovencev je znana tovarna motorjev in terenskih vozil Puch v Avstriji. Ta vozila za svoje potrebe uvaža tudi naša vojska. Le redki pa vedo, da je tovarno osnoval Janez Puh iz okolice Ptuja. Ni bil le podjetnik temveč tudi priznan izumitelj. Boštjan Golob iz Ljubljane je kot 14-letnik l. 1998 postal najmlajši sistemski inženir Microsofta na svetu
.V elektrotehniki in strojništvu imamo dostojne naslednike Milana Vidmarja, saj brez njih tudi tovarne, kakršne so Gorenje in številne druge, ne bi mogle uspevati v svetu. Kot zanimivost lahko zapišemo, da so že vrsto let v vrhu našega gospodarstva tovarne, ki imajo lepa slovenska imena: KRKA, LEK, GORENJE... Torej za uspešnost ni potrebno, da dajemo našim podjetjem tuja imena.
V Sloveniji imamo nekaj podjetij, ki so med najboljšimi na svetu s svojimi izdelki. Plovila bratov Jakopin dobivajo najvišje nagrade. Po njunih načrtih je bilo izdelanih že 48.000 plovil po vsem svetu, veliko jih izdelata tudi sama. Izpušni sistemi Akrapovič so korak pred svetovno konkurenco. Kolektor Idrija je največji proizvajalec komutatorjev (delov elektromotorjev) na svetu. Letala podjetja Pipistrel iz Ajdovščine osvajajo svetovna prvenstva ter postavljajo svetovne rekorde na preletih okoli sveta. Njihovo letalo VIRUS SW je leta 2007 in 2008 zmagalo na natečaju agencije NASA za letalo prihodnosti, letalo Pipistrel Taurus G4 pa je na istem natečaju zmagalo leta 2011. Letalo Taurus Electro G2 je prvo dvosedežno letalo na svetu s popolnoma električnim pogonom, letalo Taurus G4 pa prvo štirisedežno električno letalo sploh. Tine Tomažič, letalski strokovnjak v PIPISTRELU, je postal l. 2012 prvi dobitnik nagrade PADA Trophy, ki ni iz ZDA. To nagrado podeljuje združenje vrhunskih strokovnjakov za razvoj lahkega (osebnega) letalstva, ki vsako leto izbere po enega novega člana, da se jim pridruži. Kriterij za sprejem je ocena dosežkov k razvoju lahkega letalstva. Nagrada je sestavljena iz dveh delov, medalje in pokala. Medalja je shranjena v tovarni PIPISTREL, pokal z vgraviranimi podatki o dobitnikih pa je trajno razstavljen v muzeju EAA v kraju Oshko, Wisconsin, ZDA.
Podjetje PIPISTREL je bilo l 2010 kot prvo slovensko podjetje izbrano za končnega zmagovalca v kategoriji INOVATIVNOST na prestižnem izboru European Business Award. V desetih kategorijah je bilo prijavljenih 15 000 podjetij iz vse Evrope. L. 2013 je to prestižno priznanje prejela korporacija Hidria iz Spodnje Idrije. Njihove inovacije imajo pomembno vlogo pri uveljavljanju obnovljivih virov energije ter v avtomobilski industriji.
Matevž Lenarčič je s Pipistrelovim letalom že dvakrat obletel svet. Letos je letel čez severni tečaj. Flightglobal Achievement Awards mu je zato podelila naslov najboljši pilot sveta za leto 2013.
Astrofizik in kozmolog dr. Uroš Seljak, doma iz Nove Gorice, je l. 2012 prevzel vodenje Centra za kozmološko fiziko v Berkeleyu, ZDA. Center finansirata NASA in Evropska satelitska agencija. Dr. Jernej Barbič, doma blizu Mosta na Soči, je bil l. 2005 uvrščen med 35 najuspešnejših inovatorjev ZDA, mlajših od 35 let. Njegova inovacija bo prispevala k 10 do 100-krat hitrejšemu in cenejšemu načrtovanju avtomobilov in letal. Prav tako v ZDA so l. 2012 dr. Anžeta Slosarja uvrstili med 10 najbriljantnejših znanstvenikov leta. Za razvoj nove tehnike kartiranja vesolja je od ministrstva za energijo prejel 2,5 milijona $ nagrade za nadaljnje raziskave.
Inštitut Jožef Stefan , Ljubljana, je v okviru iniciative Združenih narodov in UNESCA prejel nagrado WSIS + 10 Global Champions za najboljši produkt desetletja, in sicer za portal VideoLectures.Net v kategoriji e-znanost in tehnologija. Poslanstvo portala je neomejen prenos in brezplačno ponujanje znanstvenih in video predavanj. Do začetka marca 2013 je gostil 14 251 predavanj, ki jih je predavalo 10 763 avtorjev. Je največji tovrstni portal na svetu. Nagrada je bila podeljena 25. 2. 2013 na sedežu UNESCA v Parizu.
Dr. Dušan Petrač je kot priznan strokovnjak na področju vesoljske tehnologije dolgoletni sodelavec NASE. Usposobil se je za znanstvenega spremljevalca za polet v vesolje in je že bil prva rezerva. Posebej je zaslužen za razvoj infrardečih astronomskih satelitov. Njegov zadnji projekt je bil iskanje Zemlji podobnih planetov. Našli so jih okoli 150. V Los Angelesu so ga proglasili za častnega meščana. Naši arhitekti so dali pomemben prispevek videzu številnih mest. Z deli Plečnika se lahko pohvalita izven naše domovine predvsem Dunaj in Praga, zelo znan je tudi Maks Fabiani.
Tudi na področju medicine imamo strokovnjake, ki v svetu veliko pomenijo. Dr. Zora Janžekovič iz Maribora se je v plastični kirurgiji uveljavila s kirurškim zdravljenjem opeklin. Pred leti je do tragične smrti dosegal zavidljive rezultate dr. Marko Godina. Posebej znan je postal zaradi postopka operacije, ko je prišil v zapestju odtrgano roko.
Slovenski glasbeniki nastopajo na najslavnejših svetovnih odrih: Irena Grafenauer, Marjana Lipovšek, Igor Ozim, Dubravka Tomšič Srebotnjak. V drugačni zvrsti glasbe je predvsem v Nemčiji izjemno uspel Slavko Avsenik s svojim ansamblom. Zelo uspešni so tudi naši pevski zbori.
V marsikateri športni panogi je Slovenija z dosežki športnikov v svetovnem vrhu. Številne medalje z najvišjih tekmovanj kot so olimpijske igre, svetovna in evropska prvenstva presenečajo poznavalce mednarodnega športa. Kot svetal zgled mladim rodovom bodo ostala zapisana imena mnogih nekdanjih in sedanjih športnikov kot so Rudolf Cvetko, prvi Slovenec z olimpijsko medaljo že leta 1912, potem telovadci Leon Štukelj, Miro Cerar, Aljaž Pegan in Mitja Petkovšek s številnimi zlatimi medaljami z olimpijskih iger in svetovnih prvenstev. . Irena Avbelj pomeni dolgoletni vrh svetovnega padalstva. Boksar Dejan Zavec je bil od l. 2009 do l 2012 svetovni prvak v welterski kategoriji po verziji IBE. Leta 2012 je Slovenija na olimpijskih igrah v Londonu osvojila 4 medalje. Zlato je v judu prejela Urška Žolnir, Primož Kozmus je bil v metu kladiva drugi, v Pekingu pa je osvojil zlato. Bil je tudi svetovni prvak. Bronasti so bili v veslanju Iztok Čop in Luka Špik ter v streljanju Rajmund Debevec, ki je bil že olimpijski in evropski prvak ter svetovni rekorder.
Tina Maze je z eno zlato in dvema srebrnima medaljama najboljša smučarka svetovnega prvenstva 2013 v Schladmingu. V sezoni 2012-2013 je postavila nove mejnike alpskega smučanja. Prva v zgodovini je presegla 2000 točk-dosegla jih je 2414, naslednja za njo pa 1101. Osvojila je veleslalomski, superveleslalomski in veliki kristalni globus. Na 32 tekmah je bila 24-krat na zmagovalnem odru, prej je bil rekord 22. Zmagala je 11-krat, 7 je bilo drugih mest in 6 tretjih. Tina se je priključila Marcu Girardelliju, Petri Kronberger in Janici Kostelić, ki so uspeli v eni sezoni zmagati v vseh petih disciplinah. Je tudi edina tekmovalka doslej, ki je bila v vseh petih disciplinah med tremi najboljšimi v končni razvrstitvi. Tekačica na smučeh Petra Majdič je 20-krat zmagala v svetovnem pokalu, na OI v Kanadi pa kljub zlomljenim rebrom osvojila bronasto medaljo. Biatlonec Jakov Fak je na svetovnem prvenstvu l. 2012 osvojil zlato medaljo na 20 km, ekipno pa skupaj z Andrejo Mali, Tejo Gregorin in Klemnom Bauerjem srebrno. Nogometaši Slovenije so na svetovnem prvenstvu l. 2010 v Južnoafriški republiki kot najmanjša država med 32 udeleženkami zasedli 18. mesto. Istega leta so košarkarji na svetovnem prvenstvu v Turčiji osvojili 8. mesto. Rokometaši so na svetovnem prvenstvu 2013 osvojili 4. mesto, hokejska reprezentanca pa se je uvrstila na olimpijske igre l. 2014 v Rusiji, kjer bo nastopilo le 12 reprezentanc. Slovenski skakalci na smučeh krojijo svetovni vrh, Robert Kranjec je bil l. 2012 najboljši v smučarskih poletih.. Pravo vrednost teh rezultatov dobimo, če upoštevamo, da je Slovenija na 144. mestu na svetu po številu prebivalcev. Nekaj posebnega je Martin Strel, večkratni svetovni rekorder v plavanju na dolgih progah. Od izvira do izliva je preplaval številne reke, naštejmo le največje: Donava (3004 km), Mississipi (3797 km), Jangcekjang (4003 km), Amazonka (5268 km)…
Z vojaškega vidika imamo o sebi bolj slabo mnenje, vendar je potrebno tudi tu postaviti stvari na pravo mesto. Militaristi res nismo bili nikoli, vedno pa smo bili dobri vojaki in to ne samo baron Andrej Čehovin in general Rudolf Maister. Andrej Čehovin je kot izjemno pogumen topničar napredoval od navadnega vojaka do stotnika in barona. Bil je prvi vojak in častnik v avstrijski vojski, ki je bil hkrati odlikovan z redom Marije Terezije in z zlato ter srebrno medaljo za hrabrost. Veličine Maistrovega dejanja se premalo zavedamo. Če bi Maribor pripadel Avstriji, bi se najbrž enako zgodilo z velikim delom Štajerske. Brez partizanskega boja Primorska nikoli več ne bi bila slovenska. In kaj bi potem ostalo? Samostojne Slovenije gotovo ne bi bilo nikoli! General Blaž Žemva, čigar oče je bil doma iz Krnic na Gorenjskem, je l. 1911 postal načelnik generalštaba avstroogrske vojske. L. 1916 je bil admiral Anton Haus iz Tolmina postavljen za poveljnika avstroogrske mornarice. Prvi poveljnik mornarice Kraljevine Jugoslavije je bil Kranjčan Ciril Metod Koch, prvi poveljnik partizanske in jugoslovanske mornarice pa Josip Černi. Partizanski boj uživa pri zaveznikih globoko spoštovanje, verjetno večje kot pri nas samih. Leta 1991 smo se odločno, premišljeno in uspešno uprli posredovanju jugoslovanske vojske. In kaj to sploh pomeni? Za nekatere je bil oborožen spopad le avantura, češ, saj bi nas lahko premagali, če bi hoteli. V isti sapi pa bi bili drugemu narodu pripravljeni za enako dejanje v podobnih razmerah pripisati veliko junaštvo.
Zelo redek če ne edini v svetovni zgodovini je naslednji primer, ko so se ženske zoperstavile vojaški sili. Po porazu turške vojske l. 1664 pri St Gothardu na sedanji avstrijsko-madžarski meji se je oddelek njihove vojske umikal čez Slovenske gorice. Blizu Jeruzalema so jih pričakale ženske. Izbrale so najprimernejše mesto za napad, se nanj pripravile in jih pobile. Kraja spopada se še vedno drži ime Babji klanec.
Marsikaj pri nas nam je samo po sebi umevno. Številni se niti ne zavedajo enkratnosti naše geografske pestrosti. Imamo polja, planine, vinske gorice, kraški svet, le po treh urah vožnje z avtom se lahko isti dan smučamo v hribih in kopamo v morju. Imamo bogastvo običajev, krajevne arhitekture in kulturnega izročila. Zares nenavadno je, da imamo na vsem svetu samo Slovenci kozolce in čebelnjake.
Leta 2004 je Slovenija postala članica zveze NATO in Evropske zveze, 1. januarja 2007 je prevzela evro. Za marsikoga je Evropska zveza idealna organizacija v vseh pogledih, kar pa ni res. Slovenci nismo vstopili vanjo kot reveži, v marsičem smo boljši kot nekatere njene dolgoletne članice. Lahko smo prepričani, da je vstop Slovenije obogatitev za Evropsko zvezo na številnih področjih.
Naših težav ne bosta rešili ne Evropa in ne Amerika, imata že svojih dovolj in preveč. Zavedati se moramo, da v politiki ni prijateljev, je le zasledovanje lastnih ciljev. Svoje težave bomo rešili le mi sami z zaupanjem v lastne sile. Seveda je tudi pri nas marsikdaj kaj narobe, vendar ni prav, če se pri tem obnašamo tako, kot da se to dogaja samo pri nas, povsod drugje pa je vse v redu. Usoda nekega naroda je predvsem v njegovi moči, v njegovih hotenjih, zato moramo razmišljati o svoji prihodnosti in si postavljati primerne cilje, za kar pa je potrebnega dovolj samospoštovanja in samozavesti. Skromni in ponižni si ne postavljajo visokih ciljev.
Predlog za ustanovitev muzeja slovenskega naroda
V Sloveniji imamo na desetine muzejev. Strokovno so gotovo na visokem nivoju. Nobenega muzeja pa ni, ki bi vsestransko prikazoval zgodovino Slovencev. Poleg dogodkov, arheoloških predmetov in dokumentov bi morali predstavljati tudi pomembne osebnosti naše preteklosti. Osnovnošolci pogosto obiskujejo rojstne hiše pesnikov in pisateljev, za ustvarjalce na drugih področjih pa večinoma ne vedo niti učitelji. Menim, da naj bi predstavljene vsebine delovale pozitivno na nacionalno zavest, na večanje samozavesti in samospoštovanja samih sebe kot pripadnikov slovenskega naroda in slovenske države. Za primer bom navedel le nekaj konkretnih predlogov iz novejšega obdobja:
1. prikaz fotografiranja na steklo, ki ga je izumil Janez Puhar leta 1842,
2. maketa ladijskega vijaka Jozefa Ressla,
3. maketa letala Edvarda Rusjana, lahko v naravni velikosti kot je na Brniku,
4. prikaz krožnic umetnih satelitov, ki jih je že leta 1928 izračunal Herman Potočnik,
5. navadno in motorno kolo Janeza Puha,
6. nekaj maket projektiranih objektov arhitektov Plečnika, Fabianija,
7. faksimile knjig: Trubarjeva Abecednik in Katekizem, Valvazorjeva Slava Vojvodine Kranjske, Vegovi Logaritmi, Prešernove Poezije, Baragova Čipveška slovnica, Potočnikovi Problemi potovanja po vesolju.
8. Kot doprsni kipi ali fotografije s primernim spremnim tekstom so lahko predstavljeni avtorji navedenih del in druge pomembne Slovenke in Slovenci: Primož Trubar, Jurij Slatkonja, prvi dunajski škof in ustanovitelj zbora Kapelskih dečkov, France Prešeren, Nobelov nagrajenec Friderik Pregl, baron Andrej Čehovin, Fran Miklošič, Jožef Štefan, Rudolf Maister, Leon Štukelj …
Predstavitev posameznih sklopov bi bila možna tudi s televizijskimi ekrani ali z drugimi načini projekcije. V muzeju naj bo tudi omogočen nakup pomanjšanih kipov in replik najpomembnejših razstavnih eksponatov. Marsikateri Slovenec bi jih kupil kot priložnostno darilo ob obisku prijateljev v tujini in ne le za lepotni temveč tudi vsebinski okras svojega doma.
Pravi pomen bi morali dati tudi vojni za osamosvojitev leta 1991. V razmislek ponujam vprašanje nekega tujca: Kako ste si upali Slovenci spopasti s peto najmočnejšo armado v Evropi - in to brez vojske, povrh pa ste celo zmagali?
Mnogi Slovenci so pogosto preveč kritični do sebe kot posameznika in do naroda kot celote. Kar je slabega, hitro posplošujejo, kar je dobrega pa jemljejo kot čisto slučajnost. Marsikateri narodi pa se obnašajo ravno nasprotno in radi poveličujejo vse, kar je njihovega. Zato je edino prav, da še posebej mlade generacije seznanjamo s pomembnimi dogodki in osebnostmi iz naše bližnje in daljne preteklosti ter s tem večamo zaupanje v lastne moči, v svoj narod in domovino.