A R H I V S K A     S T R A N

Novice

Državni svetniki zavrnili veto na zakon o vladi

sreda, 01.02.2012

Na 36. izredni seji Državnega sveta, ki je potekala v sredo, 1. februarja  so državni svetniki glasovali o predlogu za odložilni veto na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije. Veto na zakon ni bil sprejet, 12 državnih svetnikov je glasovalo za veto, 19 pa jih je bilo proti.

Predlog in razloge za odložilni veto je predstavil Anton Peršak, zastopnik interesov kulture in športa v Državnem svetu.  Med drugim je navedel, da predvidena ukinitev samostojnega Ministrstva za kulturo in njegova pripojitev drugemu ministrstvu pomeni marginalizacijo kulture. Kultura je v Sloveniji del narodove identitete ter eden izmed temeljev nacionalne identitete in bi morala tudi v naprej ostati v samostojnem ministrstvu.  Vsebine nalog, ki so jih po Zakonu o državni upravi dodelili Ministrstvu za kulturo niso bile tipične naloge drugih ministrstev, zaradi specifičnega položaja Ministrstva za kulturo so bile mnogo širše in bolj kompleksne.


www.skledar.tv

Ministrstvo za kulturo deluje tako na področju ustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih vrednot, medijev, prav tako pa skrbi za uveljavljanje, razvoj in promocijo slovenskega jezika. Ministrstvo za kulturo deluje drugače tudi zato, ker je kultura skoraj v celoti ostala v pristojnosti nacionalnih držav, kjer EU nima velikih pristojnosti.  Združevanje kulture z izobraževanjem pomeni vračanje v neke pretekle koncepte iz 19. stoletja. Predlagatelji veta tudi menijo, da zaradi združitve ministrstev ne bo prišlo do velikega prihranka, zaradi mešanja nalog pa bodo nastali dolgotrajni zastoji na posameznih področjih.  Proti ukinitvi samostojnega ministrstva je podpisalo peticijo več kot 6000 posameznikov, v Državni svet pa je prišlo tudi veliko pisem v podporo vetu s strani različnih kulturnih ustanov in združenj.

Glede Ministrstva za okolje in prostor je pomislek glede njegove razgraditve v tem, da gre za sistem, ki je tesno povezan in znotraj enega resorja lahko bolj logično in lažje rešuje probleme, gre tudi za tipičen nadzorni resor nad ostalimi.  Sedaj pa se okolje umešča  pod kmetijstvo, ki je eden hujših onesnaževalcev v prostoru in ni jasno kako bo  znotraj istega ministrstva okolje postavljalo pogoje za delovanje kmetijstvu in drugim onesnaževalcem. Pri selitvi prostora na Ministrstvo  za infrastrukturo in prostor pa je sporno to, da bo prostor v pristojnosti  ministrstva, ki bo izvajalo največje posege v prostor in je vprašanje kako bo lahko postavljalo omejitve in pogoje za državne infrastrukturne objekte. Tudi v tem primeru se je na Državni svet obrnilo veliko posameznikov in organizacij, ki nasprotujejo takšni razgradnji ministrstva.

V živahni debati, ki je sledila je nekaj državnih svetnikov izpostavilo še problem »izginjanja« Vladne službe za lokalno samoupravo in razvoj, problematiko prenosa tožilstva v notranje ministrstvo ter preveliko koncentracijo moči in denarja v bodočem Ministrstvu za infrastrukturo in prostor.  Državni svetnik Jenčič je še posebej opozoril na problematiko prenosa tožilstva pod notranje ministrstvo in zato tudi vložil amandma ter posebej pozval predlagatelje sprememb zakona o vladi naj na tej točki ponovno premislijo, ker bo po njegovem mnenju prišlo do nezakonitosti in kolizije interesov 2 ministrov, notranjega in pravosodnega.  Amanda državnega svetnika Jenčiča ni bil sprejet.  V debati je bil  izpostavljen tudi problem prenosa delavcev v nove organizacijske enote, saj v novem zakonu o vladi ni zapisano, da ministrstva prevzamejo vse delavce, ki bodo vanje prišli iz drugih služb in ministrstev. 

Poslanec Državnega zbora Vinko Gorenak je v svoji obrazložitvi predstavil razloge za predlagane spremembe. Poudaril je, da gre za racionalizacijo delovanja vlade, za združevanje resorjev in možnosti za boljše delo vlade kot celote, glede očitkov o prenosu tožilstva v notranje ministrstvo je opozoril, da to ni bil predlog stranke SDS.  Predstavil je tudi primerjave iz širšega evropskega prostora glede ureditve in števila ministrstev. Opozoril je, da sta tožilstvo in sodstvo enakopravna organa, vsak s svojim zakonom ter zato ni avtomatično, da bi moralo biti tožilstvo pod  Ministrstvom za pravosodje. Prepričan je tudi, da bo kultura tudi v okviru drugega resorja lahko delala dobro in da nihče ni želel s tem vzeti kulturi njenega pomena.     

 


www.skledar.tv