A R H I V S K A     S T R A N

Rastoča knjiga

Veronika Klemenčič
Rastoča knjiga - projekt za novo tisočletje

Knjiga – kako običajna, vsakdanja beseda, pa vendar beseda, katere magične sporočilnosti se često niti ne zavedamo. Knjiga – zakladnica materinega jezika, simbol naše duhovne kulture, vez, ki nas ljudi povezuje v enost, steber narodove pokončnosti in samozavesti, misel, ki plemeniti narodovo dušo – kaj vse bi še lahko našteli kot hommage naši knjigi! Slovenska knjiga, naša prijateljica in zvesta spremljevalka našega naroda iz davne, tisočletne preteklosti, nas bo vodila tudi v bodočnosti, ko bomo potrebovali moč naše slovenske besede in jezika pri prepoznavnosti narodove identitete ob vsesplošni globalizaciji in vstopu Slovenije v široko evropsko srenjo, v kateri mali narodi, kot je slovenski, lahko svojo identiteto in narodovo dušo izgubijo ali pa jo obdržijo. Prav tu pa bo – kot že vse doslej v naši tisočletni preteklosti, ki jo je slovenski narod vse do današnje osamosvojene Slovenije doživljal pod tujimi vladarji in tujimi jeziki, - tudi v bodoče odigrala slovenska knjiga svojo ključno vlogo. Prav to pa je povezovalna in plemenita naloga vseslovenskega projekta "Rastoča knjiga". "To ni projekt, to je ena sama ljubezen", bi lahko dejali z našim pesnikom. Ljubezen do knjige, do materinščine, do lastnega naroda, ki si bo znal zagotoviti svoje mesto tudi v morju večjih, ekonomsko in vojaško močnejših evropskih narodov, kajti na površju ga bo držala tudi – knjiga.

Slovenska novodobna civilizacija ozaveščenega posameznika in skupnosti se začenja s knjigo, je zapisal naš akademik. Znano je, da smo Slovenci s knjižno produkcijo v samem evropskem vrhu; smo narod knjige, nekatere naše knjige so znane in kot učbeniki uporabljene v svetovnem merilu; ne nazadnje je bila prva slovenska beseda zapisana v Brižinskih spomenikih že pred davnimi tisoč leti, obletnica torej, s katero se ne more pohvaliti prav veliko narodov. Prav zdaj, ob prehodu v novo tisočletje, slavimo več pomembnih obletnic, če omenimo le 450-letnico prve slovenske knjige – Trubarjevega Abecedarija, pa Prešerna in Slomška, katerih 200-letnico rojstva smo nedavno slavili, če se omejimo le na nekaj velikanov slovenske duhovne kulture.

Kot "dela človek na sebi", mora tudi narod "delati na sebi", če se hoče obdržati, kajti – kot pravi pregovor – "kdor ne dela na sebi, delajo drugi na njem!" Tega pa Slovenci, zahvaljujoč svoji kulturni preteklosti, nismo dopustili.

Projekt "Rastoča knjiga" je pravzaprav sinonim za dolga stoletja kulturne razsežnosti slovenskega naroda v preteklosti, istočasno pa simbolizira pogled v prihodnost in naš bodoči razvoj. Projekt, ki bo do konca letošnjega leta udejanjen v obliki galerijskega prostora v osrčju stare Ljubljane, v prijazni soseščini Plečnikovih Križank, bo tako povezoval narodovo kulturno preteklost s prihodnostjo, naš zgodovinski razvoj z bodočo rastjo naše kulture in jezika.

V preteklosti smo znali Slovenci previhariti vse viharje, ki so grozili z uničenjem naše kulturne identitete, kajti vseskozi nas je reševala KNJIGA, ki so jo pisale številne roke, "božje roke", kot pravi znani ameriški pisatelj, kajti – pravi – velika dela, knjige in drame, poezijo in glasbo je ustvarila božanska iskra, božanski navdih, ki se je skozi "božje roke" umetnikov, pisateljev in ustvarjalcev prelil v besedo, v glasbo. Slovence pa so skozi vso našo tisočletno kulturno zgodovino ohranile in nas bodo preko "Rastoče knjige" vodile prav te roke.