A R H I V S K A     S T R A N

Novice

Spremembe ustave na področju referenduma

četrtek, 07.06.2012

Na novinarski konferenci, ki je bila v sredo, 6. junija sta predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič in vodja pravno-analitične službe v Državnem svetu dr. Dušan Štrus predstavila stališče vodstva Državnega sveta do sprememb Ustave RS v delu, ki se nanaša na referendum. Ker se pobuda za spremembo Ustave v delu, ki ureja referendum dotika tudi Državnega sveta in ker formalno zakonodajni postopek še ni stekel je sedaj pravi trenutek, da Državni svet seznani javnost s svojimi stališči. Po mnenju vodstva Državnega sveta predlagane spremembe Ustave nižajo raven demokratičnosti in gospodarnosti.


www.skledar.tv

Pred sedanjim predlogom sprememb Ustave ni bila opravljena podrobna analiza kako spreminjati Ustavo in ni bilo tehtanja kaj je dobro in kaj je treba spremeniti. Doslej smo imeli 20 referendumov, od tega jih je kar 10 predlagala skupina poslancev, kar utemeljuje predloge po omejitvi te možnosti, saj so poslanci DZ izvoljeni zato, da zastopajo volivce in ne zato, da neodgovorno prelagajo odločitve na volivce, da »odločajo namesto njih«. Zelo sporne so bile tudi mnoge vsebine, ki so pristale na referendumih, saj so nekatere posegale v temeljne človekove pravice ter v pravice manjšin, predlog pa gre v pretirano oženje vsebin in prevelikega omejevanja. Očitno ovira 40.000 podpisov ni prevelika, saj je bil to drugi najpogostejši način za sprožitev referenduma. Državni svet je predlagal referendum samo dvakrat, obakrat utemeljeno in tudi z uspešnim izidom in lahko rečemo, da se je Državni svet pri uporabi instrumenta referenduma razumno samoomejeval. Vodstvo Državnega sveta je izrazito kritično do višine kvoruma, saj to pomeni na nek način sprenevedanje, na eni strani bomo vabili ljudi na volišča (še vedno bo ostala možnosti razpisati referendum s 40.000 podpisi), hkrati pa bomo z visokim kvorumom že v naprej onemogočili vsakršni uspeh referendumske pobude. To bo pomenilo povzročanje slabe volje med volivci, saj njihova volja ne bo imela veliko možnosti, da je uzakonjena, posledično to pomeni manjšo udeležbo na naslednjih referendumih in končno vprašanje čemu služi institut referenduma.

Mag. Blaž Kavčič o referendumski zakonodaji

Državni svet je smiseln predlagatelj referenduma, saj predstavlja posredno vse državljane po kriteriju njihove interesne povezanosti v okviru lokalnih in funkcionalnih družbenih skupin. Poleg tega pa Državni svet predlaga, da se število volivcev potrebnih za vložitev pobude dvigne s sedanjih 2500 na 5000 ter da se potrebno število podpisov poveča s sedanjih 40.000 na 80.000 do 100.000 podpisov, kar bi bilo tudi v skladu z mednarodnimi primerjavami. Veliko večjo pozornost bi morali posvetiti mnenju pravne stroke, predvsem na področju – rešitvi zavrnilnega referenduma.
Po mnenju vodstva Državnega sveta je široko odpiranje referendumskih vrat za omejen nabor vsebinskih področij predstavlja navidezno demokracijo, ki bi lahko imela slabe posledice za pogoje življenja državljanov Slovenije.

Dr. Dušan Štrus in mag. Blaž Kavčič