Zborniki posvetov

Izvori slovenske ustave

Zbornik referatov in razprav, št. 2/2009
Zbornik uredil: dr. Tine Hribar
Izdal in založil: Državni svet Republike Slovenije
April 2009

  Publikacija v pdf obliki, velikost 932 KB, obsega 90 strani

Septembra 2009 je izšla še vsebinsko dopolnjena druga izdaja zbornika:
  Publikacija v pdf obliki, velikost 844 KB, obsega 107 strani

Zbornik je nastal na podlagi istoimenskega posveta, ki je bil 20. novembra 2008 v prostorih Državnega sveta Republike Slovenije.

Vsebina

• Dr. Tine Hribar: Spremna beseda
• Mag. Blaž Kavčič: Ustava - uresničenje tisočletnega sna slovenskega naroda
• Anton Peršak: Pisateljska ustava kot predmet pogledov
• Dr. Tine Hribar: Dvajset let slovenske ustavnosti
• Dr. Dean Komel: Ustava in ustanovitveni položaj
• Dr. Miro Cerar: "Pisateljska ustava" in prevrednotenje (ustavnopravnih) vrednot
• Marijan Pavčnik: Materia Constitutionis -glose ob pisateljski ustavi
• Ivan Svetlik: Izvori slovenske ustave
• Dr. Veljko Rus: Simbioza med delom in lastništvom
• Dr. Janez Šmidovnik: Slovenska ustava na preizkušnji prakse
• Dr. Jože Mencinger: Lastniki podjetij ali lastniki premoženja?
• RAZPRAVA (povzetek)

Spremna beseda: akademik dr. Tine Hribar

Pobudo za posvetovanje ob dvajsetletnici "pisateljske ustave", katere besedilo je pod naslovom 'Gradivo za slovensko ustavo' izšlo spomladi leta 1988 v posebni številki Časopisa za kritiko znanosti, je na seji I. razreda za zgodovinske in družbene vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti podal akademik prof. dr. Veljko Rus. Prvič zaradi obletnice same, drugič pa zaradi tega, ker je ocenil, da je po njem predvidena regulacija razmerja med delom in kapitalom v "pisateljski ustavi" bolj dodelana kot pa v ustreznih členih obstoječe ustave; obenem pa je primernejša tudi z vidika krize, ki se je dovolj razločno napovedovala že sredi leta 2008.

SAZU je pobudo posredovala Državnemu svetu Republike Slovenije. Z veseljem sta jo pozdravila in podprla tako predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič kot tudi državni svetnik Anton Peršak, ki je v času pisanja "pisateljske ustave" predsedoval ustavni komisiji pri Društvu slovenskih pisateljev. Tako je Državni svet v sodelovanju s SAZU 20. novembra 2008 organiziral posvet z naslovom 'Izvori slovenske ustave', na katerem smo najprej z zadovoljstvom ugotovili, da je "pisateljska ustava", z njenimi temeljnimi izhodišči, povzeta v obstoječo Ustavo Republike Slovenije in njej posredno torej tudi navzoča, hkrati pa so referenti na posvetu predlagali vrsto sprememb in dopolnitev, ki naj izboljšajo ustavno pravne predpostavke delovanja političnega sistema pri nas.

Kakor je razvidno iz objavljenih referatov, se navedeni predlogi nanašajo na vse dele ustave, največ pa se jih nanaša na odprta vprašanja delovanja državne ureditve. Vključujejo nove predloge glede delovanja Državnega zbora, Državnega sveta, predsednika republike, vlade itn. Poseben poudarek je posvečen odnosu med temi organi države. Največ novih predlogov vsebujejo referati 'Materia Constitutionis' akademika dr. Marijana Pavčnika, 'Simbioza med delom in lastništvom' akademika dr. Veljka Rusa in 'Slovenska ustava na preizkušnji prakse' dr. Janeza Šmidovnika. Kar nekaj posamičnih predlogov pa je navzočih tudi v referatih drugih referentov.

Na podlagi tega dejstva je bil na posvetovanju v okviru razprave podan tudi predlog o oblikovanju posebne ustavne skupine, ki naj bi zbrala vsa napotila za izboljšanje obstoječe ustave in pripravila tudi izhodišča za njeno morebitno prenovo. Za prenovo v duhu 21. stoletja in ob upoštevanju dejstva, da smo v minulih dvajsetih letih postali suverena evropska država, da je Slovenija postala članica OZN itn. Ob vseh previdnostnih pomislekih so udeleženci posveta predlog večinoma podprli in tako se je začel tudi pripravljalni postopek glede oblikovanja in sestave navedene skupine.

Po razgovorih s predsednikom republike dr. Danilom Türkom, predsednikom Državnega zbora RS dr. Pavlom Gantarjem, predsednikom Državnega sveta RS mag. Blažem Kavčičem in predsednikom Vlade RS Borutom Pahorjem, je bila kot najboljša rešitev sprejeta varianta, po kateri naj bi delovna skupina za prenovo ustave delovala najprej neposredno pri predsedniku parlamenta, kasneje oziroma ob koncu njenega delovanja pa naj bi bila morda preimenovana v strokovno komisijo parlamentarne ustavne komisije: če bi bilo namreč ugotovljeno, da je treba prekiniti s sporadičnimi spremembami različnih ustavnih členov in da je nujna koherentna prenova ustave. Dogovorjeno je bilo tudi, naj takšno skupino ob pomoči dr. Mira Cerarja, vodi dr. France Bučar, starosta slovenske ustavnosti. Tako sva po vnaprejšnjem soglasju z njim predsedniku Državnega zbora dr. Pavlu Gantarju 29. januarja 2009 predložila naslednji konceptualni okvir 'Strokovne skupine za ustavni razvoj oz. za preučitev temeljnih vprašanj ustavne ureditve RS': "Znova prihaja do revitalizacije razprav na vseh ravneh: na slovenski, evropski in svetovni. Znani nemški teoretik Ulrich Beck je pravkar predlagal oblikovanje svetovne ustave. V Franciji se obnavlja razprava o evropski ustavi, saj je jasno, da reforma pogodba, kot naslednica ustavne pogodbe EU, ne zadošča. Na posvetovanju 'Izvori slovenske ustave – 20 let po pisateljski ustavi' konec leta 2008 v Državnem svetu RS je večina referentov ugotavljala, da obstaja določena neusklajenost med dosedanjimi ustavnimi spremembami, obenem pa so predlagali dodatna dopolnila obstoječe ustave bodisi s spremembo nekaterih obstoječih členov bodisi z vstavitvijo novih členov. Zato smo na koncu sprejeli sklep o nadaljevanju ustavne razprave in njeni strokovni poglobitvi, saj bi bilo pred morebitno prenovo ustave potrebno:

1. ugotoviti, če so spremembe sploh nujne in ali jih, kolikor so nujne, ni moč z ustrezno zakonodajo uveljaviti v okviru obstoječe ustave;
2. na podlagi dosedanjih izkušenj celovito preučiti Ustavo Republike Slovenije ter izdelati analizo in oceno njenih institucij oz. razmerij med njimi, npr. vlogo Državnega zbora in njegovega razmerja z vlado, s predsednikom države, z ustavnim sodiščem, z Državnim svetom pa tudi z zunajparlamentarnimi partnerstvi;
3. oblikovati priporočilo glede potrebe po prenovi posameznih ustavnih institucij oz. načina njihovega delovanja, npr. glede načina oblikovanja vlade po parlamentarnih volitvah in zasedbe ministrskih mest;
4. obstoječa ustava je bila oblikovana pred našim vstopom v Evropsko unijo, zato bi bilo bržkone potrebno zdaj izrecno določiti razmerja med našimi in evropskimi institucijami, npr. med našim parlamentom in evropskim parlamentom ter našimi poslanci v njem;
5. leta 2001 je generalna skupščina OZN sprejela Resolucijo o dialogu med civilizacijami (Global Agenda for Dialogue among Civilizations), ki izhaja iz temeljnih vrednot svetovnega etosa, pravrednot človeštva oz. človečnosti. Glede na to, da smo člani Nata in da operativno sodelujemo pri urejanju svetovnih razmer bi vrednote svetovnega etosa, brez katerih ni svetovnega miru, kazalo v naši ustavi bolj poudariti in že na ustavni ravni zavrniti kakršno koli vpletenost v njihovo namerno kršenje, npr. v programirano ubijanje mater in otrok (Irak, Gaza).

Pred nami so globalni tektonski premiki, ki nam grozijo, da bo nad naravnim pravom spet prevladalo naravno stanje, se pravi, da se bo pravica močnejšega uveljavljala v čedalje očitnejši in čedalje bolj brezobzirni obliki. Zato bi se morali že načelno, torej tudi ustavnopravno, bolj dejavno vključiti v preprečevanje takšnega razvoja: tako na slovenski kot evropski in svetovni ravni. In si s tem zagotoviti ohranitev, hkrati pa večjo razpoznavnost svoje istovetnosti."