Zborniki posvetov

Čas je za spremembe v urejanju prostora

Zbornik referatov in razprav, št. 4/2010
Zbornik uredila: mag. Maja Simoneti
Izdal in založil: Državni svet Republike Slovenije
September 2010

  Publikacija v pdf obliki, velikost 339 KB, obsega 80 strani

Zbornik je nastal na podlagi istoimenskega posveta, ki je bil 25. februarja 2010 v prostorih Državnega sveta Republike Slovenije.

Vsebina

• Mag. Maja SIMONETI: Spremna beseda
• Mag. Blaž KAVČIČ: Prostor kot naša skupna dobrina
• Dr. Pavel GANTAR: Problematika zakonodajnih sprememb na področju urejanja prostora
• Mag. Zoran KUS: Strateški prostorski dokumenti in partnerstvo civilne družbe
• Aleksander Saša OSTAN: Prostor kot univerzalna dobrina povezovanja človeštva
• Mag. Maja SIMONETI: Predstavitev poziva »Čas je za spremembe v urejanju prostora«
• Prof. Vladimir Braco MUŠIČ: Paberki o urejanju prostora v letu  
• Prof. dr. Andrej POGAČNIK: Za trajnostno prostorsko, gospodarsko, socialno in okoljsko načrtovanje
• Mag. Peter GABRIJELČIČ: Permisivnost slovenske prostorske politike
• Prof. dr. Davorin GAZVODA: Krajina – od regionalnega plana do stanovanjskega zelenja
• Prof. Janez KOŽELJ: Zakaj smo zašli v okoljsko in prostorsko krizo?
• Darja MATJAŠEC: Krajini zagotoviti ustrezno prostorsko politiko
• Mag. Peter BASSIN: Trajnostno urejanje prostora v naslednjem desetletju
• Doc. dr. Breda MIHELIČ: Čas je za spremembe
• Dr. Lidija GLOBEVNIK: Vodni prostor v okvirih urejanja vsega prostora v Sloveniji
• Mag. Bojan RADEJ: Vodenje države iz peskovnika
• Prof. dr. Boris GABERŠČIK: Za področje prostorskega reda umik države iz gospodarstva ni prava usmeritev
• RAZPRAVA

Spremna beseda: mag. Maja Simoneti

Posvet z naslovom »Čas je za spremembe v urejanju prostora« smo na Inštitutuza politike prostora zasnovali zato, da bi dali slovenskim prostorskim načrtovalcempriložnost, da tudi iz dvorane Državnega sveta v politično in širšo javnost razširijosvoja sporočila o razmerah, ki jih vznemirjajo.

Prostorski načrtovalci so namreč v začetku leta 2010 v velikem številu podprlipoziv za spremembe v urejanju prostora, ki odgovorne v državi opozarja, da sezaradi razmer, ki vladajo v urejanju prostora, ustvarja dolgoročna in nepovratnanarodnogospodarska škoda. Urejanje prostora, od načrtovanja novih posegovdo pravil rabe prostora in vzdrževanja ter prenove, sodi med področja, ki so jihpolitično-ekonomske spremembe v začetku devetdesetih let temeljito pretresle.V času prehoda v tržno ekonomijo so bili skupni interesi in vrednote precejzanemarjeni in v prostoru, kot skupnem javnem dobru, se je nova vrednostnaparadigma odrazila predvsem skozi uveljavljanje številnih posameznosti. Urejanjeprostora je izrazito podleglo zakonsko podprtim sektorskim politikam in se skorajpovsem osredotočilo na umeščanje novih posegov v prostor, ter tako zanemarilosvoje druge izvorne naloge. V pozivu načrtovalci sporočajo, da prostorskega razvojanihče v državi sistematično ne spremlja, da se poselitev in druge rabe prostora žedve desetletji razvijajo mimo sprejetih političnih in strateških dokumentov, da vSloveniji zakonodajo spreminjamo nekritično, da je kakovost novozgrajenegavečplastno problematična in da je nenazadnje slovenska praksa prostorskeganačrtovanja v zadnjih dveh desetletjih nazadovala v primerjavi z napredno evropskoprakso, kateri je bila pred časom celo za zgled.

Načrtovalci in njihovi somišljeniki, ki so podprli poziv za spremembe, so sienotni v ugotovitvi, da je sistem urejanja prostora razpadel na številne medsebojnoneusklajene formalne podsisteme, zaradi česar je v Sloveniji obvladovanjekompleksnosti prostorskega razvoja z modernimi metodami prostorskega planiranjapostalo praktično nemogoče. To, kar investitorji in politika interpretirajo kotbirokratske ovire, je po mnenju praktikov predvsem odraz pretirane popustljivostipolitike posameznim interesom, od osebnih do sektorskih, ki so v Sloveniji tudis pomočjo zakonodajnega okvira uničujoče razdelili urejanje prostora na toga insamozadostna področja. Zadnji, a ne edini kričeč dokaz paralize sistema urejanjaprostora, ki sili državo v iskanje zasilnih rešitev za posamezne posege, je brez dvomaZakon o umeščanju linijskih infrastrukturnih posegov v prostor, kasneje razširjenna vse državne prostorske ureditve.

Namen posveta v Državnem svetu je bil v okviru poziva za spremembe v urejanjuprostora začeti javno razpravo o stanju v urejanju prostora v Sloveniji in odgovornespodbuditi k razmisleku in ukrepom za izboljšanje.

V soorganizaciji z Državnim svetom Republike Slovenije je posvet v povsem polnidvorani Državnega sveta potekal dobre štiri ure. Svoja stališča do problematike so meddrugim predstavili predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič, predsednik Državnegazbora dr. Pavel Gantar ter državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor mag.Zoran Kus. Med več kot 130 poslušalci v dvorani so bili predstavniki mnogih občin,izobraževalnih ustanov povezanih z urejanjem prostora, strokovnih društev, civilnihiniciativ ter ugledni posamezniki. Med najpomembnejšimi političnimi sporočiliposveta sta bili zagotovilo državnega sekretarja mag. Kusa, da naj bi Ministrstvo zaokolje in prostor nove zakonske rešitve prevetrilo v sodelovanju z ZAPS in zbranocivilno družbo, ter povabilo predsednika Državnega zbora k nadaljevanju razprave oproblematiki urejanja prostora na Odboru za okolje in prostor Državnega zbora.
Na podlagi besedila poziva za spremembe v urejanju prostora in razprave naposvetu je bilo oblikovanih šest sklepov posveta, namenjenih odgovornim zaurejanje prostora v državi, in sicer:

1. izdelati oceno stanja v prostoru in urediti sistem stalnega spremljanjastanja;
2. izdelati multidisciplinarno analizo sistema urejanja prostora in zagotovitivrednotenje prostorskih razsežnosti razvojnih programov in politik naravni države;
3. na ravni Vlade RS organizirati službo za urejanje prostora (= načrtovanje,gradnja, varstva, raba, vzdrževanje in prenova vseh sestavin prostora);
4. uvesti stalno javno poročanje o vseh vidikih urejanja prostora terzagotoviti formalne in druge (finance, znanje, čas) pogoje za boljučinkovito vključevanje javnosti v zadeve s področja urejanja prostora;
5. podpreti razvojno raziskovalno prakso na področju urejanja prostora;
6. urediti zakonodajni okvir urejanja prostora in zagotoviti njegovoučinkovito izvajanje.

Zbrani na posvetu v Državnem svetu so izkoristili priložnost za predstavitev svojihpogledov na razmere. Skupni imenovalec nastopov je bil klic stroke k odgovornosti.Tako kot poziv za spremembe v urejanju prostora sam, so tudi posamezne razpraveizzvenele predvsem kot opozorilo, da so razmere kritične, in da stroka in civilnadružba zanje nikakor ne moreta in ne želita prevzeti polne odgovornosti ter zatok odgovornemu ravnanju pozivata predvsem vlado in pristojne strokovne službe.Državni svet je sklepe posveta posredoval na obširen seznam zainteresirane političnein širše javnosti in načrtovalci smo upravičeno pričakovali možnost za sodelovanjepri pripravi potrebnih sprememb.

Dobrega pol leta po posvetu v Državnem svetu in potem, ko je bil poziv razposlanna vse ustrezne naslove, ni možno zaslediti nobenih ukrepov, ki bi kazali na to, da sekdorkoli v državi zaveda resnosti razmer in tudi predstavniki načrtovalcev še nisobili povabljeni na nobenega od obljubljenih pogovorov. Zaman so čakali celo narazgovor v zvezi s pripravo Zakona o umeščanju državnih posegov v prostor, ki sose mu enoglasno in povezano uprli prav zaradi njegove sistemske spornosti oziromaspodkopavanja celovitosti prostorskega načrtovanja. Prav povezanost civilne družbena področju urejanja prostora bo očitno ostala glavni rezultat prizadevanj, ki sojih v pripravo poziva in z njim povezane razprave vložili prostorski načrtovalci vzačetku letošnjega leta.

Že na posvetu je bila večkrat ponovljena misel, da se pobuda za spremembe vurejanju prostora ne sme nehati s pozivom in posvetom. Pisci poziva, predstavnikiZbornice za arhitekturo in prostor in Inštitut za politike prostora so tekom pomladiuspešno razvili projekt »Odgovorno do prostora!« kot obliko organiziranegaprizadevanje civilne družbe za spremembe v urejanju prostora. Partnerji projektaso zaenkrat: Zbornica za arhitekturo in prostor, Inštitut za politike prostora, Trajekt,pet članic Univerze v Ljubljani: Fakulteta za arhitekturo, Fakulteta za gradbeništvoin geodezijo, Oddelek za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete, Oddelek zageografijo Filozofske fakultete, Fakulteta za družbene vede, UZRS Koper Univerzena Primorskem, Društvo krajinskih arhitektov Slovenije, Društvo urbanistov inprostorskih planerjev Slovenije, Zveza geodetov Slovenije in Inženirska zbornicaSlovenije. V letu 2010 so partnerji pod okriljem projekta izvedli več dogodkov, odrazstav, do posvetov in izdaj publikacij, katerih namen je slikovito in široki javnostirazumljivo predstaviti razmere v urejanju prostora in tako prispevati k razumevanju,zaznavanju in obravnavanju problemov v urejanju prostora na politični, strokovni insplošni ravni.

Cilj projekta »Odgovorno do prostora!« je povečati družbeno občutljivost zarazmere v prostoru in sprožiti premislek o potrebnih spremembah. Projektnopartnerstvo je odprte narave. Projektu se je možno pridružiti z organizacijo razstave,okrogle mize ali posveta, izdajo publikacij, pisanjem in objavljanjem prispevkov indrugimi dejavnostmi. Vabljeni k sodelovanju!