Novice

Državni svet je na današji seji obravnaval in sprejel mnenja k Predlogu zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010 - 2015, Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije, k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo, Predlog zakona o medicinskih pripomočkih in Štirinajsto redno letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2008.

www.skledar.tv

Državni svet je podprl Predlog zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010 - 2015, saj je Pomurska razvojna regija glede na kazalce razvitosti ter z vidika ustavnega načela socialne države in solidarnosti z ljudmi v sedanji finančni in gospodarski krizi potrebna pomoči države. Vendar pa je Državni svet opozoril na razmerje predlaganega zakona, s katerim se parcialno rešujejo razvojni problemi ene razvojne regije, do veljavnega Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki sistemsko ureja področje spodbujanja regionalnega razvoja kot temeljne sestavine razvojne politike v naši državi. Po mnenju Državnega sveta bi kazalo Predlog zakona o razvojni podpori v Pomurski regiji v obdobju 2010 - 2015 dopolniti z jasnejšo definicijo tega odnosa, da ne bi prišlo do diskriminacije ostalih manj razvitih statističnih oziroma razvojnih regij in subregij. Po mnenju Državnega sveta bi se moral zakon dopolniti v smeri opredelitve večje vloge Regionalne razvojne agencije Pomurske regije.

Državni svet je predlagal, da se sredstva, ki so predvidena za ustanavljanje regijskih središč, vlaganja v infrastrukturo in povrnitev plačanih prispevkov delodajalca za socialno varnost, ki so po našem mnenju nerealno ocenjena (69 milijonov evrov za 1000 novih delovnih mest), preusmerijo v spodbujanje tistih dejavnosti, ki so v Pomurju prepoznane kot naravne danosti oziroma prednosti (kmetijstvo, turizem, geotermalna energija).

Za Pomurje je ključnega pomena čim večje število neposredno ustvarjenih novih delovnih mest v čim krajšem obdobju v sektorjih, v katerih bodo prinesla večjo dodano vrednost. Ne glede na to pa razvojna podpora države brez sodelovanja ključnih nosilcev odločanja v regiji, ki bodo sposobni usmeriti razvojne spodbude v prave projekte, ne bo imela nobenega učinka na blaženje in odpravo težkih gospodarskih in socialnih razmer v Pomurju.

Državni svet je tudi predlagal, da bi v okviru predvidenega medpodjetniškega izobraževalnega centra izvajali program dodatnega usposabljanja učiteljev v osnovnih šolah tako, da bi prenašali znanje (pedagoško, andragoško, strokovno) iz okolja z več znanja v okolje, kjer ga je manj.

Državni svet je podprl Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije. Pri tem je poudaril, da predlog zakona daje pravno podlago za financiranje nalog Mestne občine Ljubljana kot glavnega mesta, ki je atribut državnosti in ki jih ne opravlja nobena druga občina. Državni svet je že v prejšnjem mandatu ob obravnavi Zakona o financiranju občin menil, da je treba vprašanje financiranja dodatnih nalog Mestne občine Ljubljana kot glavnega mesta in upravnega središča Slovenije rešiti v okviru Zakona o glavnem mestu, ki daje pravno podlago za sklenitev dogovora med predsednikom vlade in županom, s katerim se ocenijo finančne posledice. Ocena potrebnih proračunskih sredstev za uresničevanje predlaganih sprememb in dopolnitev zakona za leta vnaprej ni možna, so pa sredstva v višini 15 milijonov evrov za naslednji dve leti zagotovljena v državnem proračunu. Državni svet je še opozoril na nujnost zagotavljanja ustreznega nadzora nad gospodarnostjo in namenskostjo porabe sredstev, ki jih bo Mestna občina Ljubljana kot glavno mesto in ne kot enota lokalne samouprave prejela na podlagi tega zakona.

Državni svet se je seznanil Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo, s katerim se spreminjajo in dopolnjujejo določena področja prirejanja iger na srečo. Predlog zakona opredeljuje bolj odgovorno prirejanje in igranje iger na srečo ter nadzor. Cilj predloga zakona je tudi zaščiti mladoletne in druge občutljive osebe pred škodljivimi vplivi in negativnimi posledicami igranja iger na srečo, uveljaviti družbeno odgovorno prirejanje iger na srečo ter povečati učinkovitost nadzora, zlasti na področju nedovoljenega prirejanja iger na srečo brez koncesije Vlade Republike Slovenije. S predlogom zakona se odpravljajo tudi nepotrebne omejitve v poslovanju prirediteljev in koncesionarjev za prirejanje iger na srečo, ki posegajo v pristojnosti organov upravljanja teh družb. Natančneje so zapisane določbe zakona, ki so se ob izvajanju izkazale za nejasne ali nedorečene. Predlagana je tudi odprava omejitve, da so v lastniški strukturi prirediteljev in koncesionarjev, ki jim Vlada Republike Slovenije dodeli koncesijo za prirejanje iger na srečo, lahko udeležene le osebe evropskega gospodarskega prostora, saj ni tehtnih razlogov, da se ta omejitev ne odpravi med pristopnimi pogajanji Slovenije za vključitev v OECD. Predlog zakona nadalje ureja tudi napitnine v igralnicah na način, da le te združujejo napitnine na igralnih mizah, pri avtomatih, blagajnah in recepcijah. Napitnina se šteje kot sestavni del prihodkov koncesionarja in se v celoti nameni za plače zaposlenih na podlagi delovne uspešnosti.

Državni svet je opozoril na potrebo po takojšnjem sprejemu Strategije razvoja klasičnih iger na srečo, ki bi morala biti sprejeta že na osnovi 12. točke, 8. člena Zakona o igrah na srečo, ki je pričel veljati 3.6.1995. V letu 1997 je bila sprejeta Strategija posebnih iger na srečo, Strategije klasičnih iger na srečo pa še danes nimamo, zato se komisija upravičeno sprašuje, kje so vzroki in razlogi za tako dolgo odlašanje sprejema omenjene strategije. Žal predlagatelj v pripravo predloga obravnavanega zakona ni vključil invalidskih organizacij, ki so po 4. členu Zakona o invalidskih organizacijah obvezane sodelovati pri oblikovanju nacionalnih politik in ukrepov za zagotavljanje enakih možnosti in enake obravnave invalidov.

Državni svet je izrazil pričakovanje, da bo predlagatelj pri oblikovanju nadaljnjih sprememb in dopolnitev Zakona o igrah na srečo in pri izdelavi Strategije o klasičnih igrah na srečo upošteval javni interes in zagotovil monopol države, saj bo v primeru uvedbe anarhične liberalistične politike in kakršnih koli privatizacijskih teženj v zvezi s prirejanjem iger na srečo, znatno osiromašen državni proračun in onemogočeno financiranje programov invalidskih, športnih in drugih dejavnosti, ki jih zdaj država financira iz prihodkov iger na srečo.

Državni svet se je seznanil s Predlogom zakona o medicinskih pripomočkih, ki uvaja številne spremembe evropskega pravnega reda, ki ureja medicinske pripomočke. Tako posodablja opredelitve posameznih pojmov, bolj jasno razmejuje medicinske pripomočke od drugih izdelkov (zdravila, osebna varovalna oprema), opredeljuje sodelovanje držav članic med seboj in z Evropsko komisijo. Natančneje določa bistvene zahteve za medicinske pripomočke, ki upoštevajo najnovejša spoznanja razvoja in tehnologije in v zvezi s tem postopke ocenjevanja njihove skladnosti. Predlog zakona vzpostavlja organ, ki ugotavlja skladnost medicinskega pripomočka (priglašeni organ). Posebej je izpostavljeno spremljanje zapletov z medicinskimi pripomočki in določitev enega centa za zbiranje in vrednotenje poročil o zapletih (Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke).

Državni svet je bil seznanjen tudi s konkretno pripombo državnega svetnika za področje socialnega varstva Borisa Šuštaršiča glede diagnosticiranje, spremljanje, zdravljenje, medicinska rehabilitacija posledic poškodb ali okvar in nadomestitve okvare ali invalidnosti zaradi obnovitve funkcioniranja v fizičnem in socialnem okolju.

Državni svet je podprl Štirinajsto redno letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2008.

Državni svet je podprl ugotovitve Varuha, da je bilo na področju varovanja človekovih pravic veliko doseženo s sprejetjem Zakona o preprečevanju nasilja v družini leta 2008. Državni svet je skupaj z Zvezo društev upokojencev Slovenije ob aktivnem sodelovanju Varuha, že 17.6.2008, organiziral posvet Kaj bomo skupaj storili za preprečevanje nasilja in zlorab nad starejšimi osebami?, na podlagi katerega je pripravil 19 zaključkov in jih posredoval pristojnim institucijam. Istega leta je bil sprejet Zakon o duševnem zdravju, za katerega se je zavzemal tudi Državni svet, podprl pobudo društev in svojcev oseb s težavami v duševnem zdravju. Vendar pa po navedbah Varuha nekatera zakonska določila niso dovolj domišljena in obstaja možnost, da bo zakon povzročal nove kršitve človekovih pravic (postopki pred sodiščem so zapleteni in sodišča so naletela na velike težave pri prisilni hospitalizaciji bolnikov). V zvezi s tem zakonom bi bilo potrebno zakonske rešitve predstaviti predvsem psihiatrom, ki imajo na zakon veliko pripomb. Potrebno je tudi čim prej sprejeti Nacionalni program varovanja duševnega zdravja in podzakonske predpise.

Državni svet je podprl ugotovitve Varuha, da se na socialnem področju povečuje stopnja revščine v Sloveniji. Varuh je pod pokroviteljstvom Predsednika Republike Slovenije, ob sodelovanju Državnega sveta že 20.5.2008 organiziral posvet z naslovom Revščina in človekove pravice, katerega namen je bil opozoriti na naraščajoči pojav revščine. Državni svet podpira priporočilo Varuha človekovih pravic Vladi Republiki Slovenije, da pripravi analizo ustreznosti določitve minimalnih življenjskih stroškov, pridobitev podatkov o realni stopnji revščine v Sloveniji ter oblikuje in sprejme nacionalno strategijo za odpravo revščine in njenih pojavnih oblik.

Predlagal je, da Varuh v skladu z določilom 2. člena Ustave Republike Slovenije, Pravil mednarodne organizacije dela (ILO), Uredbe o ratifikaciji Konvencije št. 92 Mednarodne organizacije dela, prouči družbeni pojav samozaposlovanja tako imenovanih "socialnih podjetnikov" v Sloveniji. Število le-teh iz dneva v dan narašča in Vlada bi morala takoj sprejeti ustrezne ukrepe in zagotoviti varstvo človekovih pravic tem delavcem. Državni svet poudarja, da je Vlada dolžna ustvarjati pogoje, v okviru katerih bodo delodajalci zaposlovali delavce za nedoločen in določen čas.

Državni svet je še ugotovil, da so s sprejemom Zakona o ratifikaciji Konvencije o pravicah invalidov in Izbirnega protokola h Konvenciji o pravicah invalidov zagotovljene dolgoročne usmeritve za razvoj socialnega varstva in ustvarjanja enakih možnosti za invalide. Ugotovljeno pa je, da invalidi težko uveljavljajo pravico do invalidnine ali nadomestila za telesno okvaro.

Državni svet je ugotovil, da Varuh ni upošteval njegovega mnenja v zvezi z letnim poročilom Varuha za leto 2007, v katerem je opozoril na nesistematičnost in dihotomijo pri uporabi nekaterih pravilnih terminov. Izrazil je prepričanje, da bo Varuh svoje poročilo v tem delu popravil, upoštevajoč enotno izrazoslovje "invalid" ter pravilne nazive mednarodnega dokumenta ter dosledno upošteval mnenje Državnega sveta, ki se zavzema za izvajanje kulturološkega družbenega odnosa do invalidov in njihovih reprezentativnih invalidskih organizacij.

Državni svet je še predlagal, da Varuh človekovih pravic v svoje poročilo vključi pojav globalizacije z vidika kršitev človekovih pravic. Državni svet je v zvezi s tem pripravil dokument, v katerem je skušal opredeliti vzroke in posledice finančne in ekonomske krize v svetu in pri nas, ki je povezana z globalizacijo gospodarstva.

Več o seji (sklepi, magnetogram, zapisnik)