Zborniki posvetov

O slovensko italijanskih odnosih in odnosu države Slovenije do svojih rojakov v sosednjih državah

Zbornik referatov in razprav, št. 5/2009
Zbornik uredil: mag. Bogo Šest
Izdal in založil: Državni svet Republike Slovenije
December 2009

  Publikacija v pdf obliki, velikost 415 KB, obsega 80 strani

Zbornik je nastal na podlagi istoimenske okrogle mize , ki je bila 14. maja 2009 v prostorih Državnega sveta Republike Slovenije.

Vsebina

• Mag. Bogo ŠEST: Spremna beseda
• Mag. Blaž KAVČIČ : Državni svet za strpno medsosedsko razumevanje in spoštovanje
• Akademik Saša VUGA: Bolečina primorske duše 
• Marjan BEVK: Izgubljeni primorski vzkliki Ljubljani
• Dr. Savin JOGAN: Kazenska in odškodninska odgovornost za italijanske vojne zločine 
• Dušan PUH: Zakaj je potreben proces 
• Aleksander ČEFERIN: Pravni položaj in sankcioniranje vojnih zločinov
• Dr. Ljubo BAVCON: Pritisk civilne družbe na državne organe Slovenije 
• Mag. Bogo ŠEST: Sodelovanje s Slovenci in ne z Italijani, Avstrijci in Madžari, ki govorijo tudi slovensko
• Dr. Maca JOGAN: Sistematično gojena sovražnost do Slovencev 
• Dr. Spomenka HRIBAR: Narediti konec manipulacijam
• Dr. Jože PIRJEVEC: Gonja proti Slovencem ni od včeraj
• RAZPRAVA (povzetki)
• Božo NOVAK: Sporočilo Filipa Robarja Dorina
• Prof. dr. Franc VODOPIVEC: Nisem spravaš
• Karel SMOLLE: Izjemna podobnost s problemi manjšine na Koroškem
• Igor KOMELJ: Minister za Slovence po svetu in v zamejstvu – strateška napaka?
• Jerko ČEHOVIN: Servilna slovenska politika
• Milan ŠTRUC: Podpora Državnemu svetu
• Fiorela BENČIČ: Prakse sodelovanja na področju šolstva
• Roman GRUDEN: Pozitivne plati sodelovanja na šolskem področju
• Boris ČOK: Tiha okupacija našega ozemlja
• Tone POLJŠAK: Dnevno odgovarjati na vsako provokacijo
• Aleksander LEMUT: Namesto krepitve – zrušitev Primorske
• Samo PAHOR: Kapitulantska Slovenija
• Darko ŠKIBIN: Nasilna pozidava Krasa – komu v korist? 
• DI. Feliks WIESER: Problematika recipročnosti med Slovenijo in Avstrijo
• Stane KIRN: Genocid nad slovenskim narodom v koncentracijskem taborišču na Rabu
• UGOTOVITVE
• DODATEK - Resolucija Civilne iniciative za Primorsko

Spremna beseda: mag. Bogo Šest, Civilna iniciativa za Primorsko

Slovenske manjšine naj bi bile most sporazumevanja med Slovenci in narodi sosednjih držav. Tako to razumemo Slovenci, ki nikoli v zgodovini nismo nikogar okupirali, zasužnjili, zanetili vojne ali si prisvojili ped tujega ozemlja.

Toda, skozi prakso dnevnega življenja manjšin znova ugotavljamo, da sta ti manjšini prej predmet sporov s sosednjima Italijo in Avstrijo, kot pa most vsestranskega sodelovanja, še posebej na regionalnem nivoju, kjer ti manjšini, prvič, bijeta dnevno bitko za svojo prepoznavnost in priznanost do obstoja ter drugič, za uveljavitev vsaj svojih osnovnih narodnostnih pravic. Sosednji državi obe manjšini deklerativno sicer priznavata, v praksi dnevnega življenja pa ju preprosto ignorirata in marginalizirata. Še več, dejavno podpirata svoje skrajno nacionalistične organizacije v stalnem podpihovanju sovraštva do obeh manjšin. Civilna iniciativa za Primorsko (CIP) je zaradi še vedno nerešenih osnovnih pogojev za delo Slovencev v Italiji v sodelovanju z Državnim svetom republike Slovenije organizirala okroglo mizo o slovensko italijanskih odnosih in odnosu države Slovenije do svojih rojakov v sosednjih državah, predvsem v Italiji, k udeležbi pa povabila tudi predstavnike koroških Slovencev iz Avstrije ter porabskih Slovencev iz Madžarske.

Obravnavo položaja manjšin, je Državni svet organiziral tudi v preteklosti, še posebej z društvom Občanski forum. Kot takrat so se tudi na tej okrogli mizi odvile razprave s podobno vsebino, vendar z drugimi udeleženci. Tokrat predvsem s tistimi, ki dnevno doživljajo pritiske italijanskih oblasti. Ti pritiski se odražajo na način, ki naše rojake potiskajo na rob njihovega narodnostnega preživetja. Slovenija kot suverena država ne postori dovolj, pravzaprav nič, da bi tak razvoj preprečila. Načrt italijanskih oblasti je slovensko manjšino spraviti na nivo folklorne znamenitosti, ki bi jo izkoristili v turistične namene. Tako kot to počno Američani z Indijanci. Temu je v precejšnji meri pripomoglo tudi slovensko zunanje ministrstvo od osamosvojitve dalje.

In ne samo to. V ozadju teh pritiskov na slovensko manjšino je močno prisoten tudi stalen pritisk na ponovno fizično osvojitev in poselitev slovenskega ozemlja vse do bivše Rapalske meje. V ta namen so pripravljeni in s strani italijanske vlade podprti načrti za nakup nepremičnin, ustanavljanje malih podjetij izključno na območju Primorske, ne

pa npr. v Prekmurju. Nenazadnje je italijanski zunanji minister nedavno tega izjavil, da mora Italija storiti vse za poitalijančenje Primorske, nekoč svete italijanske zemlje. To usmeritev vcepljajo italijanski mladini skozi šolski sistem, na zunaj pa je vidna v prirejanju šolskih ekskurzij v kraje »krivično« izgubljenih italijanskih ozemelj.

Ob tem Civilna iniciativa zgroženo ugotavlja, da takemu početju nemalokrat prispevajo in botrujejo nekateri župani primorskih občin, ki pred seboj vidijo zgolj kratkoročne dobičke. Kako bi se sicer lahko zgodilo, da se na območjih, ki niso dvojezična čedalje bolj uveljavlja dvojezičnost, pod pretvezo, da gre le za komercialni interes trgovskih in drugih družb. Kako se lahko zgodi, da v novo nastalih soseskah imenujejo ulice z italijanskimi imeni? Samo takojšnji reakciji Civilne iniciative za Primorsko gre zasluga, da so se taki napisi odstranili. Kako je mogoče tolerirati obstoj imena avtomobilističnega kluba z imenom Balilla, katerega ime neposredno izraža pripadnost fašistični ideologiji, s sedežem v Divači. Celo v Italiji je poimenovanje društev in klubov s tem imenom zakonsko prepovedano, saj je to ime neposredno povezano z imenom Mussolinijeve udarne fašistične mladine. Pri nas pa predstojnica državnega organa pojasnjuje, da je to ime povezano s fantazijskim pristopom članov kluba. Da te kap. Da ne omenjamo provokacije italijanskih oblasti v Trstu, ki je v eni izmed slovenskih osnovnih šol (leta 2008) prepovedala uporabo slovenskih nacionalnih simbolov, češ, da žali italijanski nacionalni ponos. Kje pa je naš, slovenski ponos? Nas njihovo ravnaje ne žali? Seveda nas žali in to globoko, v dušo prizadane.

Kako je mogoče, da ob še neraziskanih povojnih grobiščih na Primorskem prireja provokativna zborovanja del Ezulov, zbranih v organizaciji Unije Istrijanov pod vodstvom g. Lacote. Ti so februarja letos domačinom v Lokvah vpili, da so »sciavi, barbari ipd.«. Ti, katerih predniki so hoteli fizično iztrebiti Primorce in kasneje Slovence, se na naši zemlji ponovno poskušajo vesti kot gospodarji. Ko je Civilna iniciativa za Primorsko na pobudo dr. Spomenke Hribar organizirala razgovor z njihovimi predstavniki v prostorih Primorske univerze z namenom dogovora o spoštljivem in pietetnem obiskovanju tistih povojnih grobišč kjer naj bi bili italijanski vojaki, so najodgovornejši predstavniki z g. Lacoto na čelu besno zapustili razgovor, ker se jim predstavniki Civilne iniciative za Primorsko in dr. Spomenka Hribar niso hoteli opravičiti za februarske dogodke v Lokvah. Samo modremu vodenju razgovora s strani dr. Spomenke Hribar in predstavnikom Civilne iniciative za Primorsko se je zahvaliti, da ni prišlo do odkritega medsebojnega konflikta zaradi njihove ponovne provokacije. Kajti le za to jim gre, za stalno sprožanje provokacij. In v tem jih podpira italijanska vlada.

Naslednjič, kako je mogoče, da TV Koper (TV Capodistria) nenehno prikazuje tragično usodo ezulov, hkrati pa nikoli ne prikaže še bolj tragične usode primorskih Slovencev pod fašizmom, med II. svetovno vojno in pod italijansko republiko po drugi svetovni vojni. Slovenska vlada ne RTV Slovenija pa na tovrstne dobro premišljene

provokacije ne reagirata. Ob tem pa RTV Slovenija, kot javna in ne zasebna televizija, namerno onemogoča sprejemanje in spremljanje slovenskega TV programa rojakom tako v Italiji kot v Avstriji. Tega ni mogoče opravičiti s pomanjkanjem sredstev. Za tem tiči poniglava politika vodstva RTV, ki nima trohice nacionalnega ponosa. 

Na drugi strani pa italijanska in madžarska manjšina uživata vsestransko zaščito slovenske države za svoj nemoten razvoj. V Sloveniji nikomur na misel ne pade, da bi italijanski manjšini kratili njihove narodnostne pravice. In prav je tako. Spomniti kaže še na žalostno dejstvo, da se poslanec italijanske narodnostne manjšine v slovenskem parlamentu doslej nikoli ni zavzel za udejanjenje narodnostnih pravic slovenske manjšine v Italiji. Kaj si lahko mislimo o takem poslancu? Je sovražen do naših rojakov v Italiji? Se sploh zaveda kakšen privilegij ima kot pripadnik italijanske manjšine v Sloveniji, da lahko, zato, ker je manjšinama po zakonu zagotovljen parlamentarni sedež, sedi v slovenskem parlamentu? Od poslanca bi pričakovali, da se pri italijanskih oblasteh, tako na lokalnem kot državnem nivoju, aktivno zavzame za uresničitev vsaj toliko pravic za Slovence v Italiji, kot jih ima sam kot pripadnik italijanske manjšine v Sloveniji. 

O teh in drugih problemih je tekla beseda na okrogli mizi. Civilna iniciativa za Primorsko bo tudi v prihodnje delovala v smeri opominjanja na probleme naših rojakov v Italiji in na dolžnosti ter odgovornosti slovenske države do njih. In ne samo do rojakov v Italiji, temveč do vseh rojakov, ki žive v sosednjih državah. Upajmo, da bo po vzgledu Civilne iniciative za Primorsko vzniknila tudi podobna iniciativa za rojake na avstrijskem Koroškem.

Na koncu želimo povedati, da Civilna iniciativa vsem sobesednikom na italijanski strani ponuja roko sodelovanja, vendar pod enakopravnimi pogoji. Od slovenske vlade pa zahteva, da se končno loti razreševanja problemov, ki jih naši rojaki zaradi njene pasivne vloge dnevno doživljajo.

Pa še to. Na okroglo mizo so bili vabljeni mnogi visoki državni funkcionarji in politiki. Ni jih bilo. Neudeležba pove vse. Svojo udeležbo je opravičil predsednik države g. dr. Danilo Türk, ki je bil ta dan na uradnem obisku v Izraelu. Seje sta se udeležila le uradnika ministrstva za šolstvo in Slovence po svetu. Od politikov pa sta se je udeležila evropski poslanec g. Jelko Kacin in podpredsednica Odbora za zunanjo politiko parlamenta RS ga. Janja Klasinc. Vsem štirim se po tej poti zahvaljujemo za udeležbo.