A R H I V S K A     S T R A N

Združenje evropskih senatov

Datum objave:  7. oktober 2003

Peto srečanje Združenja evropskih senatov

Češki senat je 7. oktobra gostil 5. srečanje Združenja evropskih senatov. Srečanja v Pragi so se udeležili predstavniki vseh članov Združenja, razen predstavnikov Nizozemske, ki jih je zastopala veleposlanica. Na zasedanju so bili prisotni predsedniki zgornjih domov parlamentov Nemčije, Avstrije, Belgije, Bosne in Hercegovine, Španije, Ruske federacije, Francije, Poljske, Češke in Slovenije, medtem ko so bil vodje delegacij drugih domov Italije, Romunije, Švice in Luksemburga podpredsedniki. Osrednja tema 5. zasedanja je bila "Je različna sestava domov v dvodomnih parlamentih predpogoj za njihovo učinkovitost? Načini sestave, pogoji za članstvo, mandatna doba, razpustitev".

Delegacijo državnega sveta je vodil predsednik Janez Sušnik, sestavljali pa so jo še Drago Mirošič, veleposlanik Republike Slovenije na Češkem, Primož Hainz, sekretar Državnega sveta, Dušan Štrus, sekretar interesne skupine, Zdenka Simčič, državna sekretarka v Protokolu Republike Slovenije in prevajalka ter Aleksander Mladenovič, novinar STA.

V otvoritvenem nagovoru je predsednik češkega senata Peter Pithart predstavil pretekla zasedanja Združenja evropskih senatov. Ob tem je podaril, da je Združenje tekom svojega delovanja pridobilo dva nova člana (svet federacije Rusije in dom naradov BiH, ki sta postala člana Združenja na 3. srečanju v Ljubljani) in izgubilo enega člana (hrvaški županijski dom), poleg tega pa se proučujejo možnosti ustanovitve drugega doma tudi v Ukrajini in na Slovaškem. Pithart je poudaril, da podobno združenje ne obstaja na ravni prvih domov evropskih parlamentov, kar pa ni nenavadno. Nedvomno Združenje evropskih senatov obstaja tudi za to, ker se v večini dvodomnih ureditev postavljajo vprašanja o smiselnosti obstoja drugega doma. Razčlenil je tudi argumente, ki govorijo v prid dvodomni ureditvi parlamenta. Po njegovem mnenju je dvodomnost primerna za večnacionalne družbe in družbe, v katerih demokracija še ni dovolj zakoreninjena. Dvodomnost ni značilna in nujna samo za federalne države, odločujoč vpliv za njeno uveljavitev je želja po raznolikosti predstavništva. Njen glavni pomen je torej v uveljavitvi zavor in ravnovesij.

V nadaljevanju pa je Pithart razvijal misel o učinkovitosti dvodomnega parlamentarnega sistema. Poudaril je idejo, ki je vsebovana že v naslovu teme zasedanja, da je različna sestava domov v dvodomnih parlamentih predpogoj za njihovo učinkovitost. Ta ideja zajema ne samo druge domove, ampak tudi prve domove. V predstavitvi češkega dvodomnega parlamenta se ni omejil le na njegovo veljavno ureditev, ampak je predstavil tudi zgodovino dvodomnosti na Češkem. Oba domova, predvsem pa drugi dom, ki je tudi na Češkem po pristojnostih šibkejši od prvega doma, lahko učinkovito izvajata svoje funkcije samo, če sta si med seboj različna. Omenjena različnost se v primeru češke dvodomnosti kaže na primeru različnih volilnih sistemov, različne pasivne volilne pravice, različne dolžine mandata, različne možnosti prenove domov in različne možnosti razpusta. Praktično se raznolikost kaže tudi v različnih obdobjih razpisa volitev, saj potekajo volitve članov poslanske zbornice v mesecu juniju, volitve članov senata pa v jesenskih mesecih, oktobra ali novembra.

Vodja vsake delegacije je nato predstavil raznolikost načina sestave, dolžine mandata, pogojev za članstvo, razpusta obeh domov parlamenta države, ki jo je zastopal. Tako je predsednik državnega sveta Janez Sušnik predstavil ureditev volitev v državni svet, ki je unikatna in jo ni zaslediti nikjer na svetu. Predstavništvo družbenih interesov je namreč v Evropi zaslediti le še v irskem senatu, ki pa se razlikuje od državnega sveta, povsem različne pa so tudi volitve v oba domova.

V popoldanskem delu srečanja je potekala razprava na temo "Prihodnost in vloga nacionalnih parlamentov znotraj Evropske unije v luči ustavne pogodbe". Češki senat je namreč 5. srečanje Združenja evropskih senatov organiziral v času, ko je potekala 6. medvladna konferenca v Rimu. Nova ustavna pogodba naj bi med drugim na novo uredila razmerja med nacionalnimi parlamenti in Evropsko unijo, zato so predsedniki v razpravi komentirali vsebino nove ustavne pogodbe za Evropo. Tudi predsednik državnega sveta se je udeležil te razprave. Predstavil je novo slovensko ustavno ureditev razmerij med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije ter se zavzel, da se v zaključkih srečanja poudari, da na področju obravnavanja zadev Evropske unije delujeta oba domova parlamenta.

Vodje delegacij zgornjih domov so na koncu zasedanja sprejeli zaključno deklaracijo, v kateri so poudarili nekatere pomembne prednosti dvodomnega parlamentarnega sistema (deklaracija je priložena in je sestavni del tega poročila). Strinjali so se tudi z amandmajem predsednika državnega sveta Janeza Sušnika, ki je poudaril pomen in vlogo obeh domov pri obravnavi zadev, ki so pomembne za nacionalne parlamente v razmerju do Evropske unije, kot je določeno v osnutku ustavne pogodbe za Evropo. Vendar pa se amandma ni nanašal na vse člane Združenja, ampak samo na države članice Evropske unije, zato so se vodje delegacij strinjali, da se ta amandma priloži zaključni deklaraciji.

Predsednik državnega sveta Janez Sušnik je ob robu tega srečanja Združenja evropskih senatov opravil še nekaj dvostranskih srečanj. Ločeno se je srečal z gostiteljem, predsednikom češkega senata Petrom Pithartom, predsednikom nemškega zveznega sveta Wolfgangom Böhmerjem, predsednikom avstrijskega zveznega sveta Hansom Agerjem, predsednikom sveta federacije Sergejem Mironovom ter podpredsednikom italijanskega senata Lambertom Dinijem. Osrednje teme omenjenih ločenih pogovorov so se nanašale na krepitev odnosov med zgornjimi domovi in državami, medtem ko se je pogovor s senatorjem Lambertom Dinijem vrtel zlasti glede vprašanj, povezanih s pristojnostmi zgornjih domov parlamentov, njihovo izvolitvijo in vlogo v parlamentarni demokraciji.

Dvostransko srečanje predsednika državnega sveta Janeza Sušnika z gostiteljem 5. srečanja Združenja evropskih senatov, predsednikom češkega senata Petrom Pithartom

Predsednik državnega sveta Janez Sušnik in predsednik češkega senata Petr Pithart sta v pogovoru izrazila zadovoljstvo nad zelo dobrimi odnosi med državama, ki se kažejo tudi v dobrih odnosih med parlamentoma oz. državnim svetom in češkim senatom. Ob tem je gostitelj poudaril, da med državama še nikoli ni prišlo do nesoglasja ali nesporazuma, državi pa nedvomno povezuje tudi to, da državi hkrati vstopata v Evropsko unijo.

Dotaknila sta se tudi aktualnega dogajanja, povezanega z medvladno konferenco v Rimu ter obravnavo ustavne pogodbe za Evropo, ki bo v enem delu urejala tudi vlogo dvodomnih nacionalnih parlamentov. V tej zvezi je Janez Sušnik gostitelju predstavil, da bi morali na srečanju izpostaviti vlogo dvodomnosti ter učinkovito delovanje zgornjih domov parlamentov. Slednjo zamisel je Petr Pithart pozdravil, ob tem pa opozoril na težave, s katerimi se soočajo dvodomni parlamenti. Tudi češke izkušnje namreč kažejo, da so vprašanja, s katerimi se spopadajo podobne, povezane pa so zlasti z vprašanji financiranja in razmejitvijo zakonodajnih pristojnosti. Predsednik državnega sveta Janez Sušnik je nazadnje svojega češkega kolega povabil na obisk v Slovenijo, kar je Petr Pithart z zadovoljstvom sprejel.

Srečanje predsednika državnega sveta Janeza Sušnika s predsednikom nemškega zveznega sveta Wolfgangom Böhmerjem

Predsednik državnega sveta Janez Sušnik je izrazil poseben interes za razvoj odnosov med državnim svetom in nemškim zveznim svetom, še posebno v luči vstopanja Slovenije v Evropsko unijo. Poudaril je, da se je potrebno zavzemati za dobre odnose med institucijama, in povabil predsednika nemškega zveznega sveta v Slovenijo. Izpostavil je tudi idejo, da morajo drugi domovi sodelovati tako med seboj kot tudi s prvimi domovi pri obravnavi zadev Evropske unije, kar bo za državni svet pomembno po vstopu v Evropsko unijo.

Predsednik Bundesrata Wolfgang Böhmer se je strinjal s potrebo po nadaljevanju krepitve stikov med Nemčijo in Slovenijo ter z izmenjavo mnenj in izkušenj med obema institucijama. Izrazil je interes za izvedbo dvostranskega srečanja s predsednikom državnega sveta, vendar pa se mu bo oktobra iztekel enoletni mandat predsedovanja zveznemu svetu. Sušnikovo idejo o vlogi drugih domov na področju obravnavanja zadev Evropske unije pa je pozdravil in ob tem izpostavil nekatere izkušnje nemškega zveznega sveta.

Srečanje predsednika državnega sveta Janeza Sušnika s predsednikom Sveta federacije Ruske federacije Sergejem Mironovom
Oba sogovrnika, Janez Sušnik in Sergej Mironov, sta izpostavila izjemno dobre odnose med državama, kar se odraža na vseh ravneh sodelovanja. Predsednik državnega sveta je poudaril, da si v državnem svetu želimo krepitve sodelovanja s svetom federacije in Mironova povabil, naj prihodnje leto skupaj počastita spomin na med prvo svetovno vojno padle ruske vojake in se skupaj udeležita vsakoletne slovesnosti ob Ruski kapelici pod Vršičem.

Mironov je na drugi strani izrazil hvaležnost, da je svet federacije na 3. srečanju Združenja v Ljubljani postal njegov član in poudaril, da se je pred kratkim srečal v Moskvi s predsednikom slovenske vlade Antonom Ropom. Za povabilo v Slovenijo se je iskreno zahvalil ter poudaril, da je spomin na padle ruske vojake zelo pomemben, vendar mora za sprejem obiska v Sloveniji preveriti urnik svojih obveznosti. Izrazil pa je svojo pripravljenost, da se krepijo odnosi tako med svetom federacije in državnim svetom kot tudi med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo.

Srečanje predsednika državnega sveta Janeza Sušnika s predsednikom avstrijskega zveznega sveta Hansom Agerjem
V pogovoru sta se predsednika strinjala, da je potrebno ohranjati visoko stopnjo sodelovanja med zgornjima domovoma, saj sta državi sosedi. Oba sta poudarila pomen sodelovanja drugih domov pri obravnavi zadev Evropske unije. Vodja avstrijske delegacije je na kratko predstavil avstrijsko ustavno ureditev na tem področju ter poudaril nekatere probleme, s katerimi se avstrijski zvezni svet sooča na tem področju v praksi. Predsednika sta se strinjala, da bo velik del prihodnjega sodelovanja med obema institucijama zajemala tudi to področje.

Predsednik Državnega sveta se je zanimal tudi za možnost povečanja količine slovenskega cestnega tovornega prometa preko Avstrije. Sogovornik je poudaril, da cestni tovorni promet nasploh predstavlja velik problem za Avstrijo, predvsem za deželo Tirolsko, saj je ta promet onesnaževalec okolja kot tudi povzročitelj hrupa. Oboje pa negativno vpliva na razvoj turizma v Avstriji.

Srečanje predsednika državnega sveta Janeza Sušnika s podpredsednikom italijanskega senata Lambertom Dinijem
Podpredsednik italijanskega senata Lamberto Dini je predstavil italijansko ureditev dvodomnosti, za katero je menil, da ni najbolj primerna za Slovenijo. Vloga močnega italijanskega parlamenta, kjer imata oba domova povsem enake pristojnosti, izhaja iz spoznanja iz časa fašizma, ko je imela italijanska vlada zelo močne pristojnosti. Da se takšna ureditev in praksa v Italiji ne bi več ponovila, so v Italiji okrepili položaj parlamenta.

Predsednika državnega sveta so zanimale tudi italijanske izkušnje zaradi možnosti, kako urediti oziroma morda izboljšati učinkovitost delovanja slovenske zakonodajne oblasti. Italijanski sogovornik je poudaril pomen nadzorne vloge drugega doma nad vlado, še posebej, če drugi dom ne glasuje o njeni zaupnici. Poleg tega pa je omenil, da bi kazalo razmisliti o možnosti spremembe načina izvolitve državnih svetnikov. S tem, ko bi bil del državnih svetnikov izvoljen neposredno (in ne posredno kot sedaj), bi se namreč povečala legitimnost državnega sveta.