Novice

39. seja Državnega sveta Republike Slovenije, zadnja pred poletnimi počitnicami, je bila 6. julija v Centru Slovenskih goric v Lenartu v Slovenskih goricah. Državni svetniki so se na seji seznanili s Poročilom o delu Državnega pravobranilstva Republike Slovenije za leto 2010 in z letnim poročilom o delu Komisije za preprečevanje korupcije za leto 2010 (z dodatkom do vključno maja 2011). Na seji so obravnavali tudi dva predloga zakonov v drugi obravnavi. Z izrečenim mnenjem je Državni svet podprl Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, medtem, ko Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije po mnenju Državnega sveta ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

www.skledar.tv

V okviru točke pobude in vprašanja je Državni svet na ustrezne državne organe naslovil vprašanja državnih svetnikov Jožeta Koržeta glede ukinitve krajevnih enot Zavoda za gozdove Slovenije ter Darka Frasa glede izgradnje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalnih skupnostih in glede zagotovitve sredstev za obnovo uničenega državnega cestnega omrežja, ki je nastalo ob gradnji avtocestnega omrežja.

Poročilu Komisije za preprečevanje korupcije je Državni svet  namenil veliko pozornost, na vprašanja in dileme je državnim svetnikom odgovarjal Rok Praprotnik, predstavnik Komisije. Državni svetniki so se strinjali, da je s sprejemom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije nastala pravna podlaga za preganjanje korupcije v Sloveniji. Zakon je bil v prevm letu od sprejema že dvakrat spremenjene, kar pomeni, da ni bil pripravljen tako celovito, kot se je govorilo o njegovem sprejemu.  Državni svetniki so ob poročilu izpostavili nekaj dilem, in sicer, kaj pomeni kopičenje informacij o državljanih in kdo te informacije obdeluje. Izpostavili so priprave t.i. načrtov integritete. Mnogo državnih svetnikov je dejalo,  da to ne smejo postati načrti, ki jih bodo izdelovale zunanje firme, kot npr. načrte varnosti pri delu in bodo služili zgolj zaslužku nekaterih izdelovalcev. Z stališča  občinskih uprav je Tone Peršak opozoril na problem majhnih občin, ki niti zakonsko ne morejo zadosti vsem pravilom za priprave načrtov, ker jih je preprosto premalo zaposlenih. Na drugi strani pa je državni svetnik Cipot izpostavil pozitivno plat priprave načrtov integritete, saj tako lahko vsaka organizacija in podjetje pripravi načrt, v katerem oceni svjo ranljivos in kaj mora popraviti s stališča preprečevanja korupcije.  Državni svetnik  Meh je opozoril na problem, kdo pripravlja pravne podlage za delovanje Komisije, saj je občutek, da tega ne dela Ministrstvo za pravosodje, ampak kar Komisija sama. To pa je sporno, kajti tudi Komisiji mora nekdo postavljati pravila in zamejiti njeno delovanje.

Rok Praprotnik je opozoril, da so pod novim vodstvom v Komisiji zastavili delo bistveno drugače, jasno so npr. ločili preventivo od nadzora, saj gre za dva ločena procesa, pri čemer je treba preventivni del okrepiti.  Brez ozaveščanja in vzgoje ne bomo spremenili vzorcev obnašanja v družbi. Pri tem je omenil npr. projekt za vrtce.

V skladu s stroko obstajajo trije tipi korupcije in v Sloveniji po mnenju Komisije obstaja t.i. sistemska korupcija, ki je tudi najtežje dokazljiva.  Poudaril je, da je boj proti korupciji naloga vseh in vsi moramo prevzeti odgovornost za svoja dejanja. Pri dokazovanju prisotnosti korupcije se uporablja 13 indikatorjev in od teh 13 jih za Slovenijo velja kar 12.  Glede načrtov integritete je omenil, da Komisija ne želi, da bi te načrte delala zunanja podjetja, in zato bo Komisija posebej odobrila primere, ko organizacije teh načrtov ne bodo delale same. Izpostavil je dobro sodelovanje z ostalimi organi v državi, predvsem z NPU, policijo in tožilstvom in po njegovem mnenju to sodelovanje že daje rezultate.

Državni svet je izrazil bojazen, da bi se Komisija ukvarjala zgolj z malimi prestopki, medtem pa bi velike zgodbe ostale skrite in neraziskane, kot npr. sistem javnega naročanja, poslovanja z državo, odtekanje denarja iz Slovenije v davčne oaze in izvor tega denarja… Postavljeno je bilo tudi vprašanje glede statusa državnih svetnikov v razmerju do zakona o integriteti, predvsem glede lobiranja. Gospod Praprotnik se je strinjal, da je pri državnih svetnikih, ki so izvoljeni na podlagi interesov, situacija zapletena, torej kaj je dovoljeno in kaj bi bilo lahko razumljeno  kot lobiranje. Dejal je, da v tem primeru jasne črte ni, šteje posameznikova morala in odgovornost, da se zna samoomejiti in potegniti ločnico, kaj je delo državnega svetnika in kje prestopi v cono lobiranja.

Sklepi 39. seje

Sledi kratka izjava predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča po končani seji v zvezi z obravnavanim poročilom o delu Komisije za preprečevanje korupcije.

www.skledar.tv

Pred pričetkom seje se je predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič v prostorih občine Lenart srečal z županom mag. Janezom Krambergerjem, ki mu je predstavil delovanje občine in njene razvojne perspektive. Na sestanku sta sodelovala tudi Darko Fras, državni svetnik in župan sosednje občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah ter sekretar Državnega sveta Marjan Maučec. Več informacij o občini Lenart…

Po končani seji so državni svetniki in strokovni sodelavci Državnega sveta obiskali naselje Zavrh nad Lenartom in si ogledali središče občine Sveta Trojica z znamenito cerkvijo Svete Trojice in  samostanom.  V Zavrhu je urejena spominska soba generala in pesnika Rudolfa Maistra, saj je general v teh krajih preživljal počitnice po letu 1923, ko so ga prisilno upokojili.
Več informacij o občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah…