A R H I V S K A     S T R A N

Delo komisij

Komisija ni podprla Predloga zakona o javnem nepremičninskem skladu

torek, 28.09.2010

Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide ter Komisija za državno ureditev sta se na današnji skupni seji seznanili Petnajsto redno letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2009 ter ga potrdili. Komisija za državno ureditev ni podprla Predloga zakona o javnem nepremičninskem skladu Republike Slovenije, podprla pa je Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti.

Predstavnik Varuha človekovih pravic je predstavil ključne poudarke letnega poročila za leto 2009. Poudaril je, da se določeni problemi vlečejo že vrsto let, država pa naredi zelo malo, da bi se ti problemi rešili. Opozoril je na kršitev rokov za odločanje, ki jih nekateri organi ne spoštujejo, večkrat pa nastane tudi problem pri komuniciranju varuha z državnimi organi. Še vedno se soočajo z velikim številom pobud zaradi dolgotrajnih sodnih postopkov, v zadnjem letu pa se je močno povečalo število pobud s področja zdravstva. Državni svetniki so pritrdili poročilu, kjer se sprašujejo, ali je Slovenija še socialna država. Opozorili so na vse večjo družbeno neenakost ter visoko stopnjo revščine. Člani komisije so se strinjali, da Varuh človekovih pravic glede na svoja pooblastila ne more preprečiti nastalih situacij, lahko pa s predlogi vpliva in predlaga nove rešitve. Državni svetniki so opozorili na možnost sodelovanja med Varuhom človekovih pravic in Državnim svetom, ki ima pristojnost zakonodajne pobude.

Komisija za državno ureditev je nadaljevala sejo z obravnavo Predloga zakona o javnem nepremičninskem skladu Republike Slovenije. Nov zakon bi nepremično premoženje prenesel v last ali v upravljanje javnega sklada, s čimer bi razbremenil dosedanje upravljavce nepremičnin in obenem zagotovil gospodarno in pregledno upravljanje. Člani komisije so opozorili na centralizacijo in povečano birokratizacijo, ki ju prinaša predlog zakona. Opozorili so na nevarnost prenosa lastninske pravice nepremičnin na novoustanovljeni sklad, saj gre za ogromno premoženje, ki ga je potrebno preudarno voditi. Glede na to, da ima sklad veliko premoženje in lastne dohodke, bi bilo dodatno obremenjevanje proračuna za delovanje sklada nepotrebno. Predstavniki Ministrstva za javno upravo so pojasnili, da je takšen način upravljanja z nepremičninami bolj primeren in da je nastal na podlagi dolgoletnih analiz upravljanja z nepremičnim državnim premoženjem.

Ustanovitev nove pravne osebe javnega prava, nepremičninskega sklada, zahteva določene spremembe tudi v sedanji zakonodaji (Zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin) s področja ravnanja s stvarnim premoženjem države. Nov Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti bo nadomestil starega. Predlog zakona odpravlja tudi nekatere pomanjkljivosti, ki so se v praksi pokazale ob izvajanju določb sedaj veljavnega zakona. Državni svetniki so poudarili, da je predlagani zakon koristen za občine, saj odpravlja nekatere neposrečene rešitve in zakon podprli.

> Mnenji komisije za državno ureditev