A R H I V S K A     S T R A N

Pozdrav predsednika Državnega sveta Mitje Bervarja

Pozdrav predsednika Državnega sveta Mitje Bervarja na konjeniški prireditvi v Globokem pri Radovljici
(Globoko pri Radovljici, 16. junij 2013)

Spoštovane obiskovalke in obiskovalci današnje prireditve, cenjeni organizatorji – Vzrejna hiša Barbara, Konjeniški klub Stol ter Center konjeniškega športa Ljubljana – spoštovani predsednik Konjeniške zveze Slovenije gospod Bogomir Vnučec, cenjeni direktor Občinske uprave Radovljica gospod Matjaž Erjavec, spoštovani tekmovalci, gostje in vsi ljubitelji konj,
v veliko čast mi je, da lahko ob zaključku današnje prireditve spregovorim nekaj besed. Današnji športni in družabni dogodek je namreč eden tistih, ki pomembno prispeva k prepoznavnosti konjeništva v Sloveniji, pa tudi širše. Konjeništvo in šport v povezavi z njim sodi med najlepše in najplemenitejše, a tudi najtežje športne discipline. Mogoč je le na podlagi najvišje stopnje zaupanja med človekom in živaljo. Ta vez pa se ustvarja dolga leta z naporno vzrejo, nego in šolanjem konja. Za vsakim dobrim konjem zato stoji zgodba o odrekanjih, zgodba o trudu, ambicijah in predvsem o ljubezni do te izjemno plemenite živali.
Tukaj, v idiličnem okolju Globokega, imamo danes lepo priložnost, da se prepričamo o visokem nivoju slovenske konjereje, tako tiste v državni Kobilarni Lipica kot tudi zasebne, organizirane v Združenju rejcev lipicanca Slovenije. Ponosni smo lahko, da imamo na naših tleh že 433- letno vzrejno tradicijo, ki jo moramo skrbno negovati naprej. Gre za našo blagovno znamko, ki je neprecenljive vrednosti!
Ko govorimo o konju lipicancu, o našem nacionalnem simbolu, smo lahko še posebej ponosni. Z lipicancem se ime Slovenije širi v svet. V očeh tujcev smo prepoznavni kot avtohtona domovina te elegantne živali pametnega pogleda, močne volje in maestoznega koraka. Ker je lipicanec izredno prijazen, potrpežljiv in vzdržljiv, je primeren za učenje jahanja in za dresuro, zaradi lepega in skladnega koraka pa je, kot smo se lahko prepričali tudi danes, odličen tudi za vožnjo vpreg. Še enkrat čestitam vsem tekmovalcem za izjemno predstavo!
Posebej naj zaželim dobro predstavitev in uvrstitev vsem trem slovenskim ekipam dvo-vpreg, ki so se že kvalificirale za udeležbo na svetovnem prvenstvu v vožnji dvo-vpreg avgusta na Slovaškem! V vpregah je naš lipicanec, ki mu lahko zaupamo!
Kolikšno vztrajnost in trdoživost zmore vprežen lipicanec je dokazalo tudi nedavno potovanje zakoncev Matern v rojstno deželo njunih konj, za kar jima tudi sam iskreno čestitam.
Konjeniška zveza Slovenije (KZS) se je v letošnjem letu izkazala še z enim projektom, ki v javnosti nikakor ne sme ostati neopažen. Čeprav je KZS prvenstveno športna panožna zveza, ki skrbi za razvoj konjeniškega športa, se je na posebej odgovoren način odzvala izzivu sedanjega časa – z vseslovensko humanitarno akcijo »300 otrok na konja«. Z akcijo, ki je namenjena otrokom iz socialno ogroženih družin in otrokom s posebnimi potrebami, KZS vrača v okolje nekaj prepotrebne pozitivne družbene energije. To pozitivno energijo še posebej potrebujejo najbolj ranljivi – socialno in zdravstveno ogroženi otroci in njihove družine. Dokazano je, da stik s konjem in jahanje deluje na celotnega človeka in pozitivno vpliva na psihosocialne funkcije in samozavest, na razvoj humanega odnosa in socialnosti ter odpravlja in zmanjšuje bolezni. Vse to pa je v današnji krizi, ki se je dotaknila praktično vsakega posameznika, še toliko bolj pomembno.
Dovolite mi, da ob tej priložnosti čestitam tudi družini Peternel in njihovi vzrejni hiši. Kmetija Petrnelovih je svetel zgled, da je mogoče s konjerejo in spremljajočimi športnimi in turističnimi dejavnostmi poslovno uspeti tudi v kmetijstvu. Konjereja si kot gospodarska panoga vsekakor zasluži veliko več podpore države in vsesplošno promocijo. Kajti konjereja lahko postane enakovredna in konkurenčna kmetijska panoga le, če bo država sprejela nekatere ukrepe, ki bodo to tudi omogočali. Osnovni predpogoj pa seveda je, da se konjerejo prepozna kot strateško panogo v javnem interesu in se jo - zaradi njenih ekonomskih in družbenih potencialov na področju turizma, kulturne dediščine, varstva okolja, zdravstvene rehabilitacije, prehrane in seveda športa - tudi dodatno spodbuja.
V Državnem svetu smo na problematiko konjereje že večkrat opozorili. Nazadnje lani decembra, ko smo na to temo podali tudi nekaj konkretnih predlogov. Ugotavljali smo, da se 10 % slovenskih kmetij ukvarja z rejo konj, a se reji ne priznava statusa pomembne panoge v živinoreji in kmetijstvu. Konjereja se tako nahaja v eni najhujših kriz po letu 2003. Predvsem reja plemenskih konj je postala skoraj povsem neekonomska dejavnost. Državni svetniki smo v sklepih zapisali, da je treba sprejeti nujne in takoj izvedljive ukrepe na področju selekcije, evidentiranja ter programa razvoja podeželja, pri čemer mora Ministrstvo za kmetijstvo in okolje konjerejo upoštevati v vseh dolgoročnih programih razvoja kmetijstva in živinoreje v RS. Reševanje konjereje mora potekati v partnerskem odnosu med stroko, rejci in politiko.
Spoštovani športniki, ljubitelji konj, gospe in gospodje,
konjeniški šport je v Sloveniji glede na zahtevnost hitro rastoča športna disciplina. Verjamem, da se Konjeniška zveza Slovenije trudi ustvarjati čim boljše pogoje za razvoj konjeniškega športa. Verjamem pa tudi, da pristojno ministrstvo, Olimpijski komite Slovenije in druge inštitucije lahko naredijo še več za razumevanje specifike tega športa. To pa pomeni, da upoštevajo njegovo največjo posebnost in sicer, da je konjeništvo edina olimpijska disciplina, ki vključuje dva športnika - človeka in konja - in s tem povezano veliko zahtevnost, tako v smislu priprav in treningov, kakor tudi udeležbe na tekmovanjih.
Še enkrat čestitke vsem, ki ste pripravili današnjo izvrstno prireditev, tekmovalcem za izjemen nastop, obiskovalcem pa za pozornost.
Hvala.

Konjeniška prireditev v Globokem pri Radovljici