A R H I V S K A     S T R A N

Zborniki posvetov

Kaj lahko pričakujemo od centrov odličnosti?

Zbornik referatov in razprav, št. 1/2010
Zbornik uredila: dr. Janvit Golob, mag. Marjeta Tratnik Volasko
Izdal in založil: Državni svet Republike Slovenije
Marec 2010

.pdf  Publikacija v pdf obliki, velikost 498 KB, obsega 80 strani

Zbornik je nastal na podlagi istoimenskega posveta, ki je bil 2. decembra 2009 v prostorih Državnega sveta Republike Slovenije.

Vsebina

  • Dr. Janvit GOLOB: Spremna beseda
  • Mag. Blaž KAVČIČ  Pogoj za centre odličnosti naj bo resnično le odličnost!
  • Dr. Franc VODOPIVEC  Kaj raziskovalna odličnost v Sloveniji je?
  • Dr. Željko Knez Ali raziskovalno-razvojna sfera v Sloveniji pozna svoje poslanstvo?
  • Dr. Ivan LEBAN  Prestrukturiranje raziskovalno-razvojne dejavnosti
  • Dr. Marko KOS  Vpliv na ekonomske kazalce države in vrzel v kadrovskem   inovacijskem potencialu
  • Dr. Radovan KOMEL  Zgodba o centru odličnosti BioMedPharm
  • Dr. Karel JEZERNIK  Ocenjevanje centrov odličnosti
  • Dr. Žiga TURK  Centri odličnosti: znanost je premagala tehnologijo
  • Dr. Uroš STANIČ  Kaj lahko pričakujemo od centrov odličnosti?
  • RAZPRAVA 

Spremna beseda: državni svetnik dr. Janvit Golob

V Državnem svetu Republike Slovenije z veliko pozornostjo spremljamo aktivnosti za dvig slovenske gospodarske moči, med katere sodi tudi razdelitev izrednih sredstev evropskih davkoplačevalcev (84 milijonov evrov za raziskave), katerih rezultati naj bi se izkazali v novih oziroma izboljšanih slovenskih tehnologijah, v povečani dodani vrednosti slovenskih proizvodov in storitev, krepitvi raziskovalno-razvojnih sektorjev tako v gospodarstvu kot v javni razvojno-raziskovalni sferi, v njuni povezavi in prenosu znanj v proizvodno-ekonomsko področje, vse to pa naj bi bilo usklajeno z razvojem posameznih regij in države kot celote. Le tako bi se lahko nadaljevala »pravljica o uspehu«, na poti do »svetilnika na vrhu sveta«. Rezultati razvojno-raziskovalne dejavnosti, izkazani v slovenskih tehnologijah, proizvodnih in storitvenih dejavnostih, pa tudi v obliki znanstvenih objav, bi lahko k temu doprinesli.

Po nekaterih ocenah se je del politikov, ki so odgovorni za področje razvojno raziskovalne dejavnosti, ob podpori svetovalcev s področja kemije, odločil za koncentracijo sredstev (po 10 milijonov evrov) na osem t.i. centrov odličnosti. To odločitev je eden izmed ministrov ocenil za zgodovinski dogodek.

Številni raziskovalci, tehnologi, inženirji in ekonomisti, ki jim ni vseeno, kakšna je učinkovitost izrabe javnih sredstev, vloženih v javno razvojno-raziskovalno sfero, so postali ob takšnih odločitvah pozorni. Na to nas opozarjajo (1) ugotovitve raziskovalcev dr. Kosa in dr. Stanovnika o neučinkovitosti slovenske razvojnoraziskovalne dejavnosti. Oba ugotavljata, da slovensko gospodarstvo v primerjavi s primerljivimi državami ne more iz primeža stagnacije in nazadovanja; (2) aktivnosti neizbranih raziskovalcev iz centrov odličnosti, ki iščejo pravico v pritožbenih postopkih, na sodišču in v prispevkih v časopisih; (3) mnenja razumnikov, da bi bilo sredstva bolj smiselno porazdeliti med več prijaviteljev; in (4) skrb in želja davkoplačevalcev po stalnem ocenjevanju in spremljanju učinkovitosti porabe vloženih sredstev.

Številne pripombe in protesti so se nanašali tudi na kršitve v razpisu napovedanega regionalnega kriterija- večina od osmih izbranih programov ne vključuje inženirjev realizatorjev, ki bi zagotovili inženirizacijo programov, prenos v tehnologijo in komercializacijo. Ob tem se je večkrat omenjala tudi nekompetentnost izbranih recenzentov in netransparentnost njihovega izbora.