Delo komisij

Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj na 63. seji 12. 1. 2011 ni podprla Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, ki ga je predložila Vlada na podlagi odločbe Ustavnega sodišča, s katero  je naložilo Državnemu zboru, da v roku dveh mesecev od njene objave v Uradnem listu ustanovi občino Ankaran.

Komisija meni, da niso izpolnjeni pogoji za ustanovitev občine Ankaran, z njeno ustanovitvijo tudi ni izvedena odločba Ustavnega sodišča št. U-I-301/98 ter da bi z njeno ustanovitvijo bistveno posegli v ustavno zaščitene pravice Italijanske narodne skupnosti, na kar opozarjata tudi Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti in Samoupravna skupnost italijanske narodnosti iz Kopra. Komisija še posebej izpostavlja dejstvo, da je vsaka delitev narodnostno mešanega območja Mestne občine Koper v nasprotju s 7. točko Posebnega statuta kot priloge Londonskega sporazuma iz leta 1954, ki ga je Republika Slovenija priznala, in da na območju Ankarana ni temeljnih ustanov italijanske narodne skupnosti, kot je vrtec in osnovna šola. Zato se tudi ne strinja s predlagateljem zakona, da ne bodo okrnjene pravice italijanske narodnostne skupnosti. Do tega vprašanja se Ustavno sodišče sploh ni opredelilo, saj je zavzelo stališče, da je treba vsa vprašanja v zvezi z izpolnjevanjem ustavnih in zakonskih pogojev razrešiti v postopku pred razpisom referenduma ter zato ugovorov o neizpolnjevanju pogojev ni upoštevalo. Ob tem je komisija poudarila, da tako komisija kot Državni svet nista podprla Predloga za začetek postopka za ustanovitev občine Ankaran ter za določitev njenega območja, ker že vseskozi menita, da niso izpolnjeni pogoji za njeno ustanovitev.

Komisija je zavrnila v javnosti izražene očitke o neustavni arbitrarnosti Državnega sveta, ko je sprejel odložilni veto na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovega območja (ZUODNO-G) in zaradi katerega zakon ob ponovnem odločanju Državnega zbora ni bil sprejet. Državni svet ima na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave pravico, da zahteva, da Državni zbor pred razglasitvijo kakega zakona o njem še enkrat odloča in to pravico je v tem konkretnem primeru izkoristil.

V zvezi s stališčem Ustavnega sodišča, da je zakonodajalec obvezan ustanoviti občino, če v predhodnem postopku ugotovi izpolnjevanje ustavnih in zakonskih pogojev in na referendumu večina volivcev izrazi voljo za njeno ustanovitev ter po ugotovitvi, da ne obstajajo razlogi, zaradi katerih bi ne bil dolžan upoštevati izida referenduma, je komisija poudarila, da niti Ustava niti Zakon o lokalni samoupravi ne govorita o obvezujočem referendumu, o tem pa govori tudi Stane Vlaj v Komentarju k Ustavi, ko pravi, da je referendum posvetovalne narave, ki ne zavezuje Državnega zbora, da ustanovi občine samo v skladu z referendumskim izidom. Po mnenju komisije pravica do lokalne samouprave ni absolutna in je ne moremo razumeti kot pravice do lastne občine.

Čeprav se komisija zaveda, da je spoštovanje odločitev Ustavnega sodišča eden od temeljev pravne države in ustavne demokracije, pa meni, da bi ob spoštovanju zadnje odločbe Ustavnega sodišča še zmeraj ostala neizvršena odločba Ustavnega sodišča iz leta 1998, v kateri je ugotovilo neustavnost Mestne občine Koper, ker je njeno območje preveč heterogeno in poleg mesta vključuje tudi ruralna območja.  Po mnenju komisije z izločitvijo naselja Ankaran iz Mestne občine Koper ne rešimo neustavnosti te občine, saj je Ankaran del območja mesta Koper.

Komisija je tudi prepričana, da bi razdelitev območja Luke Koper med dve občini ogrozila njene razvojne načrte in posledično vplivala na slabši gospodarski razvoj širše regije in države. Zato se ne strinja s predlagateljem zakona, da sprejetje zakona nima posledic na gospodarstvo in na dokumente razvojnega načrtovanja.