A R H I V S K A     S T R A N

Delo komisij

Komisija o Predlogu resolucije o nacionalnem programu 2014-2017

torek, 29.10.2013

Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport je na 8. seji 23. 10. 2013 obravnavala Predlog resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2014-2017. 

Komisija je na podlagi razprave, v kateri so sodelovali predstavniki različnih združenj in organizacij ter posamezniki s področja kulture, ugotovila, da kljub predhodni široko zasnovani javni obravnavi besedila nacionalnega programa ostaja še nekaj dilem in vprašanj, na katera nacionalni program ne odgovarja ali pa je odgovor pomanjkljiv. V dokumentu nista ustrezno opredeljena vloga in pomen radijskih in televizijskih programov posebnega pomena, ki so v javnem interesu ter katerih izdajateljica ni RTV Slovenija. To naj bi posredno pomenilo postopno ukinjanje lokalnih in regionalni radijskih in televizijskih programov posebnega pomena (neizvajanje zakonsko določene višine sredstev 3 odstotkov RTV prispevka). Resolucija premalo pozornosti posveča slepim in slabovidnim ter osebam z drugimi invalidnostmi, ki potrebujejo bolj dosledno skrb za njihovo dostopanje do vsebin kulturne ponudbe. Oviranost ne pomeni okvare oz. pomanjkljivosti posameznika, temveč je posledica okolja, proizvodov in storitev, ki se ne prilagodijo različnim potrebam in zmožnostim vseh potencialnih uporabnikov prostora. O enakovredni obravnavi vseh uporabnikov kulturnih dobrin govori tudi Resolucija Sveta Evrope o dostopnosti kulturne infrastrukture in kulturnih dejavnosti za invalide iz l. 2003. Nujno je treba uvesti avdiodeskripcijo filmov in televizijskih oddaj ter gledaliških predstav (npr. opisovanje dogajanja na odru, scene, kostumov, gest, mimike itd.,) za slepe in slabovidne, smiselno pa pojem "senzorna oviranost" nadomestiti z ustreznejšimi izrazi (kot predlagano v nadaljevanju). Komisija je ugotavila, da na področju arhitekture javna naročila po sistemu najnižje cene projektne dokumentacije (in izvedbe) uničujejo kakovost slovenskega naravnega in grajenega prostora, obenem pa v arhitekturni stroki spodbujajo nelojalno konkurenco.

Prav tako v nacionalnem programu področje oblikovanja ni umeščeno kot samostojna kulturna prvina oz. je napačno opredeljeno. Po predlogu programa v okviru kreativne industrije preči vsa področja kulture, kar velja tudi za druge kulturne dejavnosti. Poleg tega je področje kreativne industrije temeljno presečno področje kulture in gospodarstva, okolja, znanosti itd. Glede na to in da je oblikovalska stroka že desetletja strokovno in izobraževalno institucionalizirana mora biti v nacionalnem programu opredeljena kot samostojno področje.

Mnenje