Delo komisij

Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve je na seji, ki je bila 21. aprila, obravnavala Nacionalni reformni program 2011 - 2012, ki ga je Državnemu zboru posredovala Vlada RS.

Nacionalni reformni program 2011 - 2012 je Vlada RS sprejela za uresničitev ciljev iz nove razvojne strategije EU - Evropa 2020. Vsaka država članica mora pripraviti nacionalno strategijo uresničevanja, ki bo hkrati omogočala ponoven zagon gospodarstva po krizi.

Člani komisije ocenjujejo, da je predloženi dokument dobro napisan, z dobro strukturirano vsebino. Člani komisije so se strinjali s cilji programa, ki jih namerava Vlada RS doseči z ukrepi ekonomske politike, strukturnimi ukrepi in institucionalnimi prilagoditvami. Uresničevanje ciljev in izvajanje politik oz. ukrepov v praksi pa bo po mnenju komisije zahtevalo visoko stopnjo družbenega soglasja in dobro usklajenost ukrepov in politik na vseh področjih. Skrb vzbujajoče je, da v času sedanje krize, vseh predvidenih reform ne bi bilo možno izvesti v načrtovanem obsegu in času.

V razpravi so bila izpostavljena naslednja področja:

 Komisija ugotavlja, da na področju politike izobraževanja ni dana dovolj velika pozornost ukrepom za zmanjšanje osipa v srednjih šolah. Predvsem pa manjkajo ukrepi za dvig kakovosti v srednjih šolah.

 Zaradi potrebe po uskladitvi potreb na trgu dela in strokovnih znanj bi morali spremeniti in prilagoditi veljaven sistem terciarnega izobraževanja. Zaskrbljujoče je razmerje med številom študentov na področjih naravoslovja in tehnologije v primerjavi s humanističnimi smermi. Ukrepi bi morali spodbujati povečanje vpisa v naravoslovje in tehnične vede. Ustrezni ukrepi bi morali omogočiti deregulacijo poklicev.

 Politika upravljanja družb v državni lasti je za nadaljnji razvoj Slovenije ključnega pomena. Proces upravljanja z državno lastnino mora temeljiti na transparentnosti, učinkovitosti in odgovornosti.
 V skladu s cilji naj bi se v okviru pospeševanja pametne rasti v raziskave in razvoj investiralo 3 % bruto domačega proizvoda. Vendar bi za naše razmere ter hitrejšo gospodarsko rast bil pomembnejši kazalnik učinkovitost inovacijskega delovanja.

 Na področju trajnostne rasti kritično ocenjujejo usmeritve pri energetski politiki. Odprto ostaja vprašanje o škodljivosti CO2 in vpliva emisij pri nadaljnjem načrtovanju razvoja. Podporo zaslužijo ukrepi za uporabo biomase za energetske namene.