Novice

Državni svetniki so na 49. redni seji obravnavali Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu, ki je v prvi obravnavi v Državnem zboru, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah določenih zakonov na področju varne hrane, veterinarstva in varstva rastlin in Sedemnajsto redno poročilo varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2011.
Poročilo, ki ga je predstavila varuhinja človekovih pravic, dr. Zdenka Čebašek Travnik, so soglasno podprli. Iz razprave državnih svetnikov lahko sklepamo, da skrbno proučujejo stanje človekovih pravic v Sloveniji, zato so podali tudi vrsto koristnih predlogov za nadaljnje delo na tem področju. Ob obravnavi predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti, so državni svetniki Državnemu zboru podali tudi zakonodajno iniciativo - predlagali so namreč pobudo za sprejem Predloga zakona o spremembi Zakona o volitvah v Državni zbor. S predlagano spremembo zakona o volitvah bi se zaradi uvedbe kartonskih namesto plastičnih volilnih skrinjic bistveno pocenili postopki volitev.

www.skledar.tv

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti je Državni svet potrdil. Vlada RS je kot cilj zakona navedla večjo racionalizacijo dejavnosti javnega zdravja in drugih dejavnosti, povezanih z javnim zdravjem. Z omejenimi sredstvi naj bi se, na podlagi združitve obstoječih dejavnosti v dva krovna javna zavoda, doseglo kakovostno izvajanje javne službe, s ciljem maksimiranja koristi in zadovoljstva uporabnikov. Zato se predlaga združitev vseh dejavnosti Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) in devetih območnih enot zavodov za zdravstveno varstvo (ZZV), ki pomenijo jedrno dejavnost javnega zdravja, se financirajo iz državnega proračuna ter se ne nanašajo na laboratorijske oziroma storitvene dejavnosti v Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ter združevanje vseh laboratorijev IVZ in devetih ZZV v Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH).
Trenutno dejavnost javnega zdravja, ki obsega tri sklope dejavnosti (socialno-medicinsko, epidemiološko ter higiensko in zdravstveno ekološko dejavnost), izvaja IVZ in devet območnih zavodov, ki imajo vsi status javnega zdravstvenega zavoda in katerih ustanovitelj je Republika Slovenija.

www.skledar.tv

Pristojno ministrstvo ugotavlja, da vsi zavodi, razen IVZ in ZZV Ravne na Koroškem, poslujejo pozitivno, hkrati pa opozarja, da je zlasti dejavnost socialne medicine s promocijo zdravja, tudi zaradi relativno šibkega financiranja, v določenih zavodih v podrejenem položaju. Glede laboratorijske dejavnosti ocenjujejo, da je Slovenija premajhna za vzdrževanje obstoječega univerzalnega izvajanja vseh dejavnosti v vsakem od območnih zavodov, torej brez njihove specializacije za zgolj določene dejavnosti. Na podlagi nekaterih mednarodnih raziskav zato predlagajo racionalizacijo laboratorijske dejavnosti, ki naj bi bila strokovno upravičena in vodila k večji uspešnosti in učinkovitosti ter smotrnosti koriščenja laboratorijskih kapacitet. Racionalizacija naj bi se izvedla z vzpostavitvijo nacionalnega laboratorija (NLZOH), v katerega bi se združili vsi laboratoriji, ki trenutno delujejo v okviru IVZ in vseh ZZV.
V debati so nekateri državni svetniki opozorili, da centralizacija za izboljšanje storitev ni prava rešitev, in da obstajajo velike specifičnosti v delovanju posameznih zavodov v regijah, ki so prilagojeni posebnostim regije in da tega ne bi smeli izgubiti.

Poročilo Varuha človekovih pravic je v Državnem svetu predstavila dr. Zdenka Čebašek Travnik, kot je dejala, zadnjič v takšni vlogi, saj se ji mandat izteka.
Posebej se je zahvalila za dobro sodelovanje med Uradom varuha ter Državnim svetom, saj je bilo skupaj organiziranih veliko posvetov in konferenc. Izpostavila je, da se v poročilu pojavljajo podobna opozorila kot že leta prej in tudi nabor priporočil je podoben, predvsem s področja revščine, socialne izključenosti in pomanjkljivih zakonskih rešitev, delovno-socialnih pravic, pravic s področja zdravstva…

Državni svet je izrazil pohvalo Varuhu za metodološko in sistematično pripravljeno poročilo, ki jasno odseva zaskrbljujoče stanje v družbi, in podpira vse napore Varuha, ki jih slednji že skoraj dve desetletji vlaga v opozarjanje na kršitve človekovih pravic in aktivno iskanje ustreznih rešitev na različnih področjih družbe.

Državni svet je bil s strani Varuha opozorjen na zaskrbljujoče dejstvo, da je poročilo iz leta v leto bolj obsežno, da se sicer določene kršitve odpravljajo, vendar se hkrati vseskozi ponavljajo nove. Veliko število problematik ostaja nerešenih dolga leta, prav tako se na žalost uresničujejo opozorila Varuha glede poglabljanja revščine med prebivalstvom in negativnih posledic lanskoletnih korenitih sprememb zakonodaje na področju socialnega varstva. Kot enega od ključnih vzrokov za številne probleme Varuh izpostavlja tudi prehitro sprejemanje zakonodaje v Državnem zboru, s čimer se strinja tudi Državni svet. Vprašanje, ali je Slovenija sploh še pravna država, tako ostaja odprto in na podlagi predstavljenih kršitev v poročilu se vedno bolj zdi, da bi odgovor lahko bil nikalen. Poročilo po mnenju Varuha ne predstavlja le presek dela Varuha, ampak presek stanja uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin v naši družbi.

Državni svet je opozoril na uvrstitev pravice do veta in imunitete med dodatna področja tveganj za pojav koruptivnih dejanj v Državnem svetu s strani Komisije za preprečevanje korupcije in jo ocenjuje kot neutemeljeno. Državni svet Varuhu predlaga, da pri svojem delu, ob obravnavi problematik s področja korupcije, te pripombe upošteva.

Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu Državni svet ni podprl. Predlog zakona natančneje opredeljuje začetek postopka ponovne akreditacije oziroma zunanje evalvacije visokošolskega zavoda ali študijskega programa in veljavnost le teh. Predlagane so spremembe skrajnih rokov za oddajo vloge in ponovno akreditacijo. Pri tem se upošteva zamik začetka izvajanja ponovnih akreditacij zaradi zakasnitve pri sprejemu Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov. Z zamikom datumov, povezanih s ponovno akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov, je Nacionalni agenciji Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (v nadaljevanju NAKViS) omogočena kakovostna izvedba teh evalvacij, visokošolskim zavodom pa nemoteno izvajanje akreditiranih študijskih programov.

Predlog uvaja nov sistem imenovanja članov Sveta NAKViS. Na podlagi sprememb visokošolski deležniki njegove člane več ne imenujejo, ampak predlagajo. Svet imenuje Vlada RS z izbiro med predlaganimi kandidati. V obrazložitvi k predlogu zakona je predlagatelj izpostavil leta 2005 sprejete Evropske standarde in navodila za zagotavljanje kakovosti (ESG), ki poudarjajo neodvisnost tovrstnih agencij pri njihovem delovanju tako od visokošolskih inštitucij kot vlad.

Državni svet je izpostavil vrsto dilem in vprašanj glede ustreznosti in smiselnosti navedenih sprememb. Ugotavlja, da je bilo sprejemanju predloga zakona namenjeno neobičajno malo časa, s čimer je bilo zainteresiranim deležnikom onemogočen ustrezen in pravočasen odziv na novosti. Državni svet je ocenil, da se pristojno ministrstvo ni odzvalo na ključne kritične pripombe visokošolskih institucij in ostale strokovne javnosti.
Državni svet je zadržan do novega načina oblikovanja sestave Sveta NAKViS. Opozoril je, da prenos vloge imenovanja na Vlado omogoča vladni oziroma politični nadzor nad odločitvami Sveta, kar bi lahko negativno vplivalo na kakovost študijskih programov in avtonomijo visokošolskih zavodov. Ta sprememba je občutljiva še posebej zato, ker NAKViS spodbuja kakovost visokega šolstva, skrbi za razvoj in delovanje sistema zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu, deluje odgovorno do vseh deležnikov in udeležencev v terciarnem izobraževanju in jim svetuje skladno in primerjalno z mednarodnimi smermi razvoja.

S tem agencija pomembno prispeva h kakovosti izobraževanja in raziskovanja v visokemu šolstvu, ki se na podlagi meril kakovosti in kompetenc mednarodno prepoznavno, konkurenčno in enakovredno vključujeta v mednarodni visokošolski prostor. NAKViS deluje neodvisno, odgovorno, transparentno in strokovno. Sprememba pa ogroža to celostno vlogo agencije. Državni svet zato skladno s temi ugotovitvami opozarja tudi na dejstvo, da po novem v Svetu ni več predstavnika strokovnjakov iz tujega visokošolskega prostora, kar še dodatno negira vladin namen, da bi povečala kredibilnost Sveta.

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah določenih zakonov na področju varne hrane, veterinarstva in varstva rastlin je Državni svet podprl. Stališča Vlade RS je predstavila Vida Čadonič Špelič, VURS. Bistvo sprememb po njenih besedah je vsebinsko združevanje 4 področij dela - Veterinarske uprav, Fitosanitarne uprave, Direktorata za varno hrano in del Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje.
Z združitvijo se ukinja direktorat in obe ločeni upravi, kar je skladno s ciljem racionalizacije dela na upravnem področju in področju uradnega nadzora, ki zajema enotno in celovito strategijo obvladovanja tveganja, enoten in preglednejši način komuniciranja z nosilci dejavnosti in potrošniki, povezovanje informacijskih sistemov, poenoten uradni nadzor ter racionalnejšo izrabo kadrovskih in materialnih virov.

Državni svet ugotavlja, da Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije podpira reorganizacijo, ki predvsem spreminja notranjo organizacijsko strukturo ministrstva. Pričakuje, da bo delo takšnega organa učinkovitejše, predvsem da bo inšpekcijskih obiskov na kmetijah manj in bodo na ta način kmetje in kmetije manj obremenjene. Sprašuje pa se o smotrnosti delitve pristojnosti na več inšpektorjev (novi inšpektorji za hrano). Opozarja, da mora skupni informacijski sistem predvideti tudi možnost dostopa do tako zbranih podatkov za različne organe (nadzorne in upravne) ter za strokovne službe, saj se bo lahko le na tak način s pomočjo monitoringov v praksi dosegel učinek izboljšanja stanja. Skeptična je tudi do rešitve, da ostaja Zdravstveni inšpektorat znotraj resornega ministrstva za zdravje, torej ločen od predvidenega enovitega organa. Državni svet se strinja s pomisleki oziroma pripombami Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

Državni svet podpira zakonsko predvideno rešitev, ki sedaj razpršeno upravno in inšpekcijsko delovanje na področju varne hrane, veterinarstva in varstva rastlin skoraj v celoti združuje pod okrilje enovitega organa v sestavi Ministrstva za kmetijstvo in okolje, to je Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Ta rešitev naj bi bila prijaznejša do samih nosilcev dejavnosti, saj prinaša za pridelovalce hrane eno vstopno mesto (sedaj mora nekdo na tri inšpekcije prijavit svojo dejavnost). Taka organizacijska struktura omogoča boljši zbir podatkov, saj bo podan celoten pregled iz stališč različnih tveganj posameznega nosilca dejavnosti, to pa pomeni tudi eno izstopno mesto za informacije potrošnikom.

Na podlagi prve alineje 97. člena Ustave Republike Slovenije je Državni svet Republike Slovenije na 49. seji 24. 10. 2012 določil besedilo Predloga zakona o spremembi Zakona o volitvah v državni zbor. Predlagana sprememba se dotika uporabe prosojnih glasovalnih skrinjic, pri čemer so se v preteklosti pokazali številni problemi in odprta vprašanja. Poleg tega je uporaba prosojnih volilnih skrinjic veliko dražja kot, če bi uporabljali skrinjice iz kartona, pri tem, da uporaba kartonskih skrinjic ne pomeni zmanjševanja transparentnosti volitev.