Delo komisij

Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je na 54. seji 3. maja 2011 obravnavala Predlog zakona o štipendiranju, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada Republike Slovenije, in ga podprla s pridržkom. Komisija kljub podpori temeljnim pozitivnim usmeritvam predloga zakona ugotavlja, da se v zvezi s predlogom zakona še vedno pojavljajo številni pomisleki in nestrinjanja. Komisija se je tako seznanila s pripombami in amandmaji Študentske organizacije Slovenije in na tej podlagi ugotavlja, da ostajajo med njimi in predlagateljem neusklajena tri ključna vprašanja: odvzetje pravice do štipendije dijakom, mlajšim od 18 let; ukinitev štipendiranja študija na 3. stopnji (doktorskega študija) ter zaostritev pogojev za pridobitev Zoisove štipendije na podlagi uvedbe kumulativnih pogojev za njeno pridobitev (potrdilo o nadarjenosti, šolski uspeh in izjemni dosežek). Ker izpostavljene sporne točke predloga zakona na nek način pomenijo nasprotovanje osnovnemu konceptu zakona, je komisija vse zainteresirane strani pozvala, da v nadaljevanju zakonodajnega postopka ponovno poizkusijo najti sprejemljive rešitve spornih točk predloga zakona.

Komisija ugotavlja, da je v zadnjem desetletju področje štipendiranja doživelo številne spremembe, katerih posledice se negativno kažejo zlasti v upadanju števila štipendij ter neučinkovite porabe sredstev Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije ter proračunskih sredstev. V razpravi je bil poseben poudarek dan tudi tesni povezavi med Predlogom zakona o štipendiranju in Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev glede pogojev za dodelitev državne štipendije, načina ugotavljanja materialnega položaja vlagatelja, obdobja prejemanja ter izplačila državne štipendije. V zvezi s to povezavo komisija opozarja na dejstvo, da je bila pred kratkim vložena v zakonodajno proceduro po nujnem postopku novela Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, katere določbe bodo neposredno vplivale tudi na Predlog zakona o štipendiranju, natančneje na urejanje področja državnih štipendij. Komisija je takšen pristop k pomembnim spremembam področja štipendijske politike ocenila kot neusklajen in predvsem nepregleden.

Komisija je podprla tudi amandma Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije k 13. členu predloga zakona, v katerem predlagajo premik starostne omejitve za pridobitev pravice do štipendije na 15 let starosti. S predlaganim amandmajem želijo zaščititi dijake, mlajše od 18 let, ki prihajajo iz najbolj socialno ogroženih kmečkih družin, se šolajo izven svojega kraja bivanja in jim otroški dodatek, kot prihodek staršev katerega namen porabe ni jasno določen, ne bo mogel nadomestiti državne štipendije, ki ima jasen status namenskega sredstva, ki pripada direktno dijaku.

Kljub izraženi podpori nameri predlagatelja, da z zakonom skuša prispevati k vzpostavitvi tesnejše povezave med izobraževanjem in trgom dela, komisija ocenjuje, da zastavljeni pristop ne predstavlja učinkovitega in celovitega načina za doseganje tega cilja. Komisija ugotavlja, da se ključni problem slovenske družbe kaže v nezmožnosti medsebojnega povezovanja ključnih elementov razvoja družbe, zato opozarja, da naj se cilji na področju politike štipendiranja usklajujejo z razvojnimi cilji na področju celotnega izobraževalnega sistema, zlasti na področju visokega šolstva, ob upoštevanju realnih potreb po znanju in dodani vrednosti s strani gospodarstva in družbe v celoti.