Uvodni nagovor predsednika Državnega sveta Mitje Bervarja

Uvodni nagovor predsednika Državnega sveta Mitje Bervarja na posvetu z naslovom "Slovenska ustava, volilni sistemi in uresničevanje neposredne demokracije"

(Državni svet, 9. april 2013)

Spoštovane udeleženke in udeleženci današnjega posveta, cenjeni govorniki, ki ste se odzvali našemu povabilu k sodelovanju, spoštovani gostje, ministri, poslanci, državni svetniki, predstavniki civilne družbe, predstavniki medijev in vsa zainteresirana javnost!

Dovolite mi, da vsem zbranim izrečem dobrodošlico v prostorih Državnega sveta, še prav posebej toplo pa med nami pozdravim prvega predsednika Državnega sveta, profesorja dr. Ivana Kristana!

V času, ko je demokracija pri nas, v Evropi in v svetu tako rekoč vsak dan znova na preizkušnji, je za doseganje širšega konsenza ključnega pomena prisotnost dialoga med civilno družbo in politiko. Posveti, kot je današnji, že v izhodišču sledijo ideji, da je civilna družba temeljni generator mnenj, pobud, vprašanj in predlogov. Demokratična politika mora biti odprta za dialog, skupne premisleke in iskanja rešitev za boljše delovanje vključujoče skupnosti, v kateri lahko vsak posameznik najde mesto in priložnosti. Napačno je prepričanje, da je za demokratično in odgovorno upravljanje z državo dovolj udeležba državljanov na volitvah vsake štiri leta. Upravljanja z družbenim prostorom ne smemo prepustiti večji ali manjši samovolji vsakokratnih zmagovalnih elit. Demokracija je živ, dinamičen proces, ki že po svoji naravi teži k širitvi vplivnega prostora odločanja ljudstva, k takorekoč vsakodnevnemu preverjanju legitimnosti oblasti, ki jo državljani ocenjujemo na podlagi kakovosti našega življenja in našega lastnega vpliva na odločanje o njem.

Spomnimo se, da se je prav iz zahteve po demokratizaciji in boljšem življenju pri Slovencih porodila ideja o odcepitvi od države, s katere upravljanjem nismo bili zadovoljni, in ustanovitvi naše lastne države.

Po samoodločbi smo izvedli svobodne in poštene volitve, kar je bila ena ključnih zahtev civilne družbe, nosilke demokratičnih sprememb ob osamosvajanju in spremembi političnega sistema.
Danes, po več kot dvajsetih letih samostojnosti, je mogoče ugotoviti, da je Republika Slovenija v velikem delu izpolnila pričakovanja državljanov po demokratizaciji. Ponosni smo lahko na državo, ki je nastala na podlagi referenduma in večinske volje vseh državljanov, ponosni smo lahko na svojo ustavo.

Smo pa tudi dovolj zreli, da si po 7 parlamentarnih volitvah in izkušnjah, ki smo si jih na njih nabrali, lahko priznamo, da se nekatere ustavne določbe v praksi še niso povsem uveljavile na način, kot so to pričakovali pisci ustave in kot pričakujemo državljani R Slovenije.

Poleg normativnega okvira sta za demokratični ustroj države v prav tolikšni meri pomembni razvita demokratična tradicija na eni in stopnja razvitosti politične kulture na drugi strani.

A časa, da bi - tako kot nekateri drugi državotvorni narodi – lastno politično kulturo izgrajevali več stoletij, preprosto nimamo na voljo. Zato je najpomembnejše spoznanje, da lahko stanje demokracije do neke mere resnično izboljšamo z normativnimi spremembami in dopolnili. Brez visoke politične kulture in osebne etike ter odgovornosti pri upravljanju države, pa nobena, še tako dobro zapisana ustava ali zakon, ne bosta zaživela v polni meri.

Prva slovenska ustava je leta 1991 strnila želje raznolike in kompleksne politične stvarnosti v celovit sistem, ter na tej podlagi vzpostavila temelje današnjega volilnega sistema in volilne zakonodaje.

Intenzivnost razmislekov o tem, ali sedanji volilni sistem zadovoljuje pričakovanja volilcev, se je v zadnjih letih le še stopnjevala, pričakovanja po spremembah za doseganje večjega vpliva državljanov na izbor političnih predstavnikov pa so se, nenazadnje, jasno odrazila tudi na nedavnih demonstracijah.

Državni svet se je v preteklosti aktivno posvečal vprašanjem volilnega sistema. Izhajali smo iz prepričanja, da moramo na podlagi treh skupnih lastnosti vseh volilnih sistemov, poiskati najboljše rešitve, prilagojene naši državi. Z namero uveljaviti volilni sistem, ki :
1.) prevaja glasove volilcev v izvoljene sedeže,
2.) zagotavlja odgovornost izvoljenih svojim volilcem, ter
3.) obenem realno odraža politično strukturo države

Zato smo v DS leta 1996 na referendumu predlagali kombinirani sistem volitev v Državni zbor.

Razprave o spremembi volilnega sistema so bile aktualne tudi v volilnem letu 2000, ko so pobudniki večinskega sistema pozivali k njegovi uveljavitvi. Končale so se s sprejetjem ustavnega zakona, s katerim je bil v ustavo neposredno zapisan proporcionalni volilni sistem.

Danes v Državnem svetu ponovno odpiramo vprašanja slovenskega volilnega sistema, z željo kar se da kakovostno osvetliti različne vidike ustavnega načela, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo. Menimo, da je nastopil primeren trenutek, da v okviru javne razprave, ob sodelovanju široke zainteresirane javnosti in strokovnjakov, ponovno ovrednotimo sedanji volilni sistem in spregovorimo tudi o uresničevanju neposredne demokracije. Zdi se nam zelo pomembno, da se glas civilne družbe in njena opozorila o razlikah med deklariranim in dejanskim, med normativnimi določbami in realnostjo, preseli z ulic v prostore odločanja. Le na tak način namreč ravna odgovorna politika in le na tak način lahko civilna družba postane tvoren sooblikovalec družbenih sprememb.

Spoštovani,

Zavedamo se, da gospodarsko, politično in širšo družbeno krizo lahko trajneje rešimo le s širokim konsenzom o prioritetah naše nove družbene pogodbe. Predpogoj za njeno uresničenje pa je volilni sistem, ki kar na najboljši način odraža voljo volilcev. Le na tak način je namreč mogoče vzpostaviti zaupanje in odgovornost za kakovostno uveljavljanje aktivne in pasivne volilne pravice.
Danes bomo razpravljali o volilnem sistemu za volitve v državni zbor, na enem od naslednjih posvetov pa bomo odprli logično nadaljevanje današnje razprave – razmislek o volitvah v Državni svet. Prepričan sem, da bomo skupaj našli prave rešitve.

Zahvaljujem se vam za udeležbo in vas vabim k konstruktivni razpravi v nadaljevanju.

Hvala za pozornost.

Slovenska ustava, volilni sistemi in uresničevanje neposredne demokracije