A R H I V S K A     S T R A N

Novice

Predstavitev dela Državnega sveta v IV. mandatu

sreda, 05.12.2012

Na novinarski konferenci, ki je bila 5. decembra so predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič in vodje Interesnih skupin v Državnem svetu predstavili delovanje Državnega sveta v zadnjih petih letih.
Predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič je predstavil delovanje Državnega sveta tudi preko statistike o vloženih odložilnih vetih, zakonodajnih pobudah, ustavnih presojah, med drugim je izpostavil tudi posvete, ki potekajo v okviru Državnega sveta. Na leto se jih je zvrstilo preko 50 in na ta način se krepi prisotnost civilne družbe v postopkih odločanja in tudi v zakonodajnih postopkih. Posebej je izpostavil Resolucijo DS za izhod iz krize, v kateri je DS jasno zapisal svoja stališča do gospodarske in finančne krize v državi in kje vidi možne rešitve. Državni svet je bil v zadnjih petih letih mednarodno aktiven in je pri tem ves čas imel v mislih krepitev gospodarskega sodelovanja na tujih trgih kot je Kitajska, Poljska, pred kratkim Uzbekistan, kjer se je na prošnjo vlade reševalo določena odprta vprašanja glede vizumskega režima. Glede ponovnih pobud o ukinjanju Državnega sveta pa je predsednik Kavčič dejal, da je nedostojno in nedržavotvorno tudi s strani premiera Janeza Janše in njegovega predloga za drugo republiko, da se odpira ustavne kategorije na tak način - en mesec potem, ko je bila ena pobuda za ukinitev DS zavrnjena. Na vprašanje novinarjev glede izvolitve Franca Kanglerja v Državni svet pa je dejstvo, da občanom in občankam ni vseeno kdo jih zastopa v Državnem svetu, kar pa je pozitiven znak.


www.skledar.tv

Vodje interesnih skupin v DS so med drugim poudarili, da so delovali interesno in ne politično. Vodja Interesne skupine delodajalcev Borut Meh je izpostavil njihovo aktivnost na področju energetike, kjer so organizirali kar nekaj uspešnih posvetov o problemih na področju energetike v Sloveniji, prav tako so bili aktivni pri postavljanju ustrezne zakonodaje glede delitve dobička delavcem, zakona o gospodarskih družbah, kjer je na predlog delodajalcev Državni svet sprejel veto, ki v DZ ni bil upoštevan, vendar je izvajanje zakona ustavilo Ustavno sodišče ter tako dalo prav pobudi Državnega sveta. Poudaril je tudi dobro in konstruktivno sodelovanje z delojemalci, v okviru Državnega sveta so sprejeli v teh petih letih marsikateri kompromis.

Mag. Dušan Semolič je predstavil delovanje Interesne skupine delojemalcev. Prav tako je izpostavil dobro sodelovanje z delodajalci. Še posebej je omenil reševanje problema neplačevanja delavcev in zakonskih prizadevanj tudi z vloženimi zakonodajnimi pobudami v Državnem svetu, ki pa so se žal ustavile v Državnem zboru. Gre za rešitve, da delavci lahko hitreje sprožijo stečaj podjetja in na ta način pridejo do nadomestil za plačo.

Alojz Kovšca je kot predstavnik Interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev je v okviru dela Interesne skupine izpostavil sprejem Predloga odložilnega veta na Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-D), sprejem predloga za odložilni veto na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zadrugah, posvet o zadružništvu v Državnem svetu v letu 2010 (na predlog interesne skupine), sprejem predloga za odložilni veto na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, predlog odložilnega veta na Zakon o jamstveni shemi RS in predlog odložilnega veta na Zakon o davku na bilančno vsoto bank.

Anton Peršak je predstavil delo Interesne skupine negospodarskih dejavnosti, ki pokriva izjemno pestro strukturo dejavnosti, mnoge so se dopolnjevale z delom v komisijah DS. Interesna skupina pokriva področje sociale, šolstva, kulture, športa, znanosti in raziskovanja, visokega šolstva… Zelo pomembno se mu zdi, da so lahko te dejavnosti predstavljale svoje interese v DS, da lahko artikulirajo svoja stališča v državni instituciji, saj npr. socialne dejavnosti nimajo možnosti sodelovanja na ekonomsko-socialnem svetu. Pri tem se kaže, da je pogajanj in usklajevanj Vlade s temi dejavnostmi premalo. Stik s civilno družbo in omogočanje vgrajevanja njihovih predlogov v zakonodajne postopke pa so izjemno pomembni za kvaliteto zakonodaje ter tudi za participacijo civilne družbe pri nastajanju zakonodaje in to je tisto kar je Državni svet omogočal in omogoča. Izpostavil je nekaj odmevnih primerov, ki so se »reševali« preko Državnega sveta, pogovori Olimpijskega komiteja Slovenije in Vlade RS o Loteriji Sloveniji in pa problematika hiše Hospic, kjer je preko DS potekala komunikacija z dvema pristojnima ministrstvoma za rešitev delovanja hiše. Ob vrsti posvetov so sicer v DS v tem mandatu vložili tudi 15 zakonodajnih pobud, na ustavno sodišče pa poslali šest zahtev za oceno ustavnosti in zakonitosti.

Najmočnejša Interesna skupina v Državnem svetu je skupina lokalnih interesov. Njihovo delo je predstavil vodja Milan Ozimič. Predstavniki lokalnih interesov so voljeni na podlagi razmerij v občinskih in mestnih svetih, pa kljub temu tudi pri njihovem delovanju politika nima odločilnega vpliva. Obžaloval je, da tudi v teh petih letih nismo storili koraka naprej pri postavitvi regionalizacije Slovenije, kar državi v razvojnem smislu škodi.

Novinarska vprašanja so se na koncu skoncentrirala na Revizijsko poročilo (za leto 2010) Računskega sodišča, ki je 3. decembra 2012 izdalo negativno mnenje DS-ju. Tako predsednik kot sekretar Marjan Maučec sta poudarila, da je bilo od 13 zadev, ki so bile v poročilu izpostavljene kot nepravilne 12 že odpravljenih oziroma urejenih. Nekatere so bile urejene že pred prihodom Računskega sodišča, nekatere pa po opozorilu sodišča. Nerešena ostaja ena – plačilo sejnin državnih svetnikov. Predsednik Kavčič je poudaril, da ureditev, ki pravi, da naj bo plačilo vezano na izgubljeni dohodek predstavlja velik operativni problem za izračun. Opozarja, ne gre za novo vprašanje, ampak je bila v preteklih letih že vrsta poskusov njegove ureditve. V prejšnjem mandatu je bil denimo v zakonodajni postopek dan zakon o funkcionarjih, ki bi vprašanje plačila državnih svetnikov uredil po vzoru plačila mestnih in občinskih svetnikov, vendar ni bil sprejet.
V DS so po besedah sekretarja naredili izračun izgubljenega dohodka za svetnike, a bi to pomenilo ogromne razlike v plačilu državnih svetnikov. Svetnik, ki je kmet s 3600 evri katastrskega dohodka, bi za izgubljen dan za sejo dobil 10 evrov, svetniku s 750.000 evri prihodkov pa bi plačilo na dan zneslo 2000 evrov, gre za diskriminacijo državnih svetnikov glede na status, zato bo treba iskati rešitve. Strokovne službe Državnega sveta bodo poročilo Računskega sodišča skrbno pregledale in na vse očitke v njem v zakonskem roku pripravile odgovor.