Zborniki posvetov

Gozd in les - razvojna priložnost Slovenije

Zbornik referatov in razprav, št. 5/2010
Zbornik uredil: dr. Franc Pohleven
Izdal in založil: Državni svet Republike Slovenije
Oktober 2010

  Publikacija v pdf obliki (obsega 80 strani)

Zbornik je nastal na podlagi istoimenskega posveta, ki je bil 2. marca 2010 v prostorih Državnega sveta Republike Slovenije.

Vsebina

• Marijan KLEMENC, Dr. Franc POHLEVEN: Spremna beseda
• Mag. Blaž KAVČIČ: Les kot razvojna priložnost Slovenije
• Dr. Andrej CVELBAR: Slovenija pred kompleksnimi izzivi prihodnosti
• Dr. Franc POHLEVEN: Pomen SGLTP za povezavo gozdarstva, predelave in energetske izrabe lesa ter oblikovanja z industrijo
• Dr. Janez KRČ, Špela PEZDEVŠEK MALOVRH, dr. Mirko MEDVED: Analiza in možnosti za izboljšanje organiziranosti gospodarjenja z zasebno gozdno posestjo v Sloveniji
• Dr. Marko PETRIČ: Sodobni načini obdelave, predelave in rabe lesa – trajnostnega naravnega materiala 21. stoletja
• Dr. Bogomil BREZNIK: Papirništvo v smeri energetske učinkovitosti in okoljske naravnanosti
• Dr. Vincenc BUTALA: Energija in stavbe – korak v smeri nizkoogljične družbe?
• Dr. Nada ROŽMANEC MATIČIČ: Kreativna industrija - oblikovanje kot kapital prihodnosti globalnega gospodarstva
• Jurij BEGUŠ in Jošt JAKŠA: Potenciali lesne biomase v Sloveniji
• RAZPRAVA
• SKLEPI

Spremna beseda: Marijan Klemenc, državni svetnik

Dovolite mi, da za uvod nanizam nekaj osebnih mnenj, pobud in tudi mnenj in pobud Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oziroma Državnega sveta Republike Slovenije kot institucije. Prepričan sem, da smo vsi udeleženci posveta soglasni, da mora slovenski gozd najti v glavah najvišje politike pravo mesto, saj gre za naše narodno bogastvo. Slovenija nima zlata, ima pa zlata vreden gozd, ki ga ne znamo unovčiti in mu dati mesta, ki mu pripada. Naj to trditev argumentiram z zadnjo, četrto licitacijo vrednejših gozdnih asortimentov, ki je bila v Slovenj Gradcu organizirana zelo uspešno. Rezultat je bil res zlata vreden hlod, ki je dosegel ceno 11 000 evrov. Pred leti bi tak les končal v eni od centralnih peči. Zato naj se zahvalim vsem, ki so s to licitacijo pričeli in upam, da jo bodo tudi nadaljevali. Želel bi si, da bi naša vlada prisluhnila posvetu in zaključkom, ki jih bomo skozi postopke Državnega sveta posredovali naprej in da bomo skupaj dosegli sinergijo, s katero bomo prišli do želenih rezultatov.

V zvezi s problematiko gozda in lesa se zastavlja kar nekaj konkretnih vprašanj. Ali bomo znali zadržati najkvalitetnejši les za posebno ponudbo in s tem doseči višje cene, s tem pa tudi boljšo kakovost življenja tistih, ki se z lesom ali gozdom ukvarjajo? Ali smo sposobni zaustaviti tujce, ki kupujejo stotine kubičnih metrov hlodovine in nam kasneje v naših trgovskih centrih, ali z lastništvom tujih, drago prodajajo izdelke iz našega lesa? Ali smo se sposobni kaj naučiti o strategijah vlad drugih držav, ki s posebnimi subvencijami pomagajo svojim državljanom in podjetjem, ki se ukvarjajo z lesom? Ali želimo in zmoremo najti nov zagon lesarske industrije in s tem nova, še kako potrebna delovna mesta? Ali želimo omogočiti tistim, ki imajo veščine, znanja in sposobnosti, da dajo svoj pečat v procesu od zasaditve sadike do najkvalitetnejših gozdnih asortimentov? Tu pa so še druge posledice, npr. absorbcija ogljikovega dioksida ipd., ki jih ne bom omenjal. Vprašanje, ki zahteva razmislek, je tudi, ali zmoremo in želimo spodbuditi naše najmlajše, da že v vrtcu dobijo navdih za delo z lesom? Sam sem se z Gozdnim gospodarstvom Slovenj Gradec udeležil ekskurzije v sosednji Avstriji, kjer sem videl tako delavnico in kotiček, kjer uporabljajo že najmlajši vrtalne stroje, žagice ipd. Gre za začetni pristop, ki lahko mlade navdihne, da nadaljujejo delo z lesom.

Spremna beseda: Prof. dr. Franc Pohleven, SGLTP

Slovenija je dežela gozdov in narava nas je z lesom tako bogato obdarila kot malo katero državo v Evropi. Gozd in les sta skozi stoletja omogočala obstoj in preživetje naših prednikov. S predelavo in uporabo lesa pa bi lahko, tako kot v preteklosti tudi danes, uspešno izšli iz gospodarske krize, kajti lesno bogastvo predstavlja neizmerno priložnost za preusmeritev na energetsko varčno in okolju prijazno industrijo.

Ugleden ameriški strokovnjak je pred leti na predavanju izjavil, da imamo surovino prihodnosti. Ali se Slovenci tega sploh zavedamo in ali to dobrino tudi dovolj spoštujemo? Žal zadnji desetletji lesu nista bili naklonjeni in mlajše generacije ter družba nasploh bolj ceni druge energetsko potratne materiale (jeklo, beton, plastiko), lesu pa prisoja zgolj kurilno vrednost.

Vendar les od vseh gradiv in materialov najbolj pripomore k blažitvi podnebnih sprememb ter omogoča trajnostni razvoj, saj lesna tvarina nastaja s procesom fotosinteze iz CO2. Iz lesa je mogoče narediti skoraj vse: od objektov, visoko tehnološko razvitih in oblikovanih izdelkov, do celuloze in papirja. Predstavlja pa tudi surovino za številne kemične snovi, ki jih sedaj pridobivamo iz fosilnih materialov, kot so goriva, topila, barve, lepila, izolacijski in polimerni materiali ter drugi tehnološko visoko razviti proizvodi, kot na primer karbonska vlakna, elektronska vezja, zdravila itd.

Čeprav je les tako vsestranska in nam edina razpoložljiva surovina, pa se je po osamosvojitvi Slovenije v lesno-predelovalni industriji število zaposlenih zmanjšalo z 40000 na vsega 14000; število pa še vedno pada. Predelava lesa je delovno intenzivna in vsak kubični meter hlodovine, ki je predelan v izdelke, omogoča številna humana ter zdrava delovna mesta, obenem pa lesni proizvodi bistveno doprinesejo k znižanju emisije toplogrednih plinov.

Če bi se Slovenija s težke ter energetsko potratne industrije (tri jeklarne, dve cementarni, tovarna aluminija, tovarna dušika) preusmerila v predelavo in uporabo lesa, nove elektrarne na premog sploh ne bi potrebovali. Torej bi denar za izgradnjo bilo smiselno vložiti v prestrukturiranje slovenskega gospodarstva, ki bi temeljilo na lastnih danostih.

K celoviti in uravnoteženi izrabi gozda ter lesa prav gotovo pomembno prispevajo izobraževalne in raziskovalne ustanove. Na izjemno visoki strokovni ravni skrbijo gozdarji za naše gozdove ter z njimi povezano okolje. Lesarstvo, papirništvo in oblikovanje so prav tako na visokem strokovnem ter znanstvenem nivoju. Ob posodobitvi tehnologij ter obdelovalnih strojev bi s proizvodnjo lesnih izdelkov z najvišjo dodano vrednostjo pomembno vplivali na razcvet slovenskega gospodarstva. Les je nenadomestljiva dobrina človeštva, zato predlagam, da se 13. maj razglasi za Mednarodni dan lesa.

Zahvaljujem se predsedniku Državnega sveta Republike Slovenije mag. Blažu Kavčiču, ki se zaveda pomena lesa, za pobudo in sodelovanje pri organizaciji posveta. Upam, da bo zbornik marsikaterega Slovenca spodbudil, da se bo zavestno odločal za izdelke in objekte iz lesa ter s tem pripomogel k izhodu Slovenije iz ekonomske in okoljske krize.