A R H I V S K A     S T R A N

Novice

Kultura včeraj, danes, jutri

četrtek, 07.02.2013

Državni svet je 7. februarja 2013 organiziral posvet z naslovom Kultura včeraj, danes, jutri, na katerem so predstavniki različnih kulturnih ustanov, združenj in samostojni ustvarjalci spregovorili o odnosu oblasti do kulture. 


www.skledar.tv

Pozdravni nagovor predsednika Državnega sveta

Uvodoma je predsednik Državnega svet Mitja Bervar poudaril, da bi morali Slovenci kot edini narod, ki ima kulturni dan za praznik, dati prednost muzam in ne ideologijam. Umetnost in kultura sta pripomogli k temu, da smo v dolgih stoletjih kot številčno majhen narod, obdan z veliko večjimi ljudstvi, uspeli ohraniti svojo identiteto. Dolga stoletja pred ustanovitvijo slovenske države je njen nevidni zemljevid uokvirjala slovenska kultura, zato ne preseneča, da je konstitutivni akt naše državnosti – pisateljska ustava, kot že ime samo pove, nastala v nedrjih Društva slovenskih pesnikov in pisateljev. 8. februar je kot državni praznik v simboličnem smislu pomemben tudi zato, ker nas doslej ideološko in politično ni razdvajal. Prav bi bilo, da bi bilo tudi letos in vsa prihodnja leta tako.

Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žiga Turk je zatrdil, da kultura kljub ukinitvi samostojnega ministrstva ni bila ukinjena. Splošno varčevanje je poseglo tudi na področje kulture, vendar se začeti projekti, ki promovirajo slovensko kulturo, nadaljujejo. Izpostavil je tudi tri osnutke dokumentov, ki so v javni razpravi: predlog novele zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo ter nacionalna programa za kulturo in za jezikovno politiko 2012-2016.

Predsednik Nacionalnega sveta za kulturo prof. Miran Zupanič je menil, da živimo v diktaturi kulture. Opozoril je, da je država nastala na temelju kulture in da je zato še toliko bolj pomembno, da zadrži svojo avtonomijo, vključno z vzpostavitvijo ustreznih standardov za samozaposlene. Nujno pa je treba vzpostaviti dialog med oblastjo in kulturno sfero.

Nekdanji svetnik in pisatelj Anton Peršak je spomnil, da je kultura z nastankom nacionalne države izgubila svoj prvotni naboj, zato se je treba zavzeti za njeno novo spremenjeno vlogo, saj se kot eden temeljnih družbenih podsistemov, predstavlja na različnih področjih, za njeno preživetje pa je potrebna svoboda ustvarjanja ter ohranjanje njene dediščine.

Direktorica Narodne galerije v Ljubljani dr. Barbara Jaki je izpostavila pomen ohranjanja dediščine za prihodnost, ki predstavlja kulturno zgodovino ustvarjanja, pri čemer se je potrebno selektivno dogovoriti, kaj je pomembno. Poudarila je, da je treba kulturno dediščino približati ljudem, tudi prek različnih izobraževalnih delavnic za mladino.

Predsednica kolegija direktorjev slovenskih gledališč Tina Kosi je predstavila problematiko javnih zavodov s področja uprizoritvenih umetnosti. Med glavnimi težavami je izpostavila negotovost in nejasnost financiranja, ki otežuje oblikovanje in izvajanje programov ter zagotavljaje plač zaposlenim in honorarjev zunanjim sodelavcem.

Direktor Slovenskega filmskega centra Jožko Rutar je izpostavil problematiko filma, ki je največji ambasador Slovenije, a so njegovi protagonisti ukleščeni med ustvarjalnost in birokracijo.

Samostojna ustvarjalka na področju kulture Jedrt Jež Furlan je predstavila nezavidljiv položaj samozaposlenih v kulturi, ki naj bi bili slovenski unikum in izpostavila absurd, da jih vsi potiskajo na trg, tega trga pa ni. Opozorila je na podrejen položaj v primerjavi z redno zaposlenimi, saj so zaradi svojega posebnega statusa večinoma prikrajšanji za pravice, kot npr. do plačane malice, prevoza, raznih nadomestil itd.

Predsednica Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost Dragica Turjak je predstavila položaj knjižnic in knjižničarstva ter izpostavila neusklajeno zakonodaje, ki omejuje uresničevanje standardov, s kateri se zagotavlja kakovost njihovih storitev javnega pomena.

Predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije Tomaž Rode je med drugim opozoril na podrejeni status baletnih umetnikov pri pridobitvi visoke strokovne izobrazbe in na neučinkovitost zavzemanja za izboljšanja položaja zaradi nepovezanosti nekaterih inštitucij s področja baletne umetnosti v Sloveniji.

Predsednik Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov Aleš Sedmak je predstavil možnosti, kako likovni umetnosti in njenim ustvarjalcem zagotoviti boljše pogoje za preživetje, in sicer z zagotovitvijo njihove participacije pri investicijah v obnovo različnih objektov, z ureditvijo mecenstva, z ustanovitvijo sklada za odkup likovnih del, z okrepitvijo stanovskega združenja z nacionalnim pomenom. Sinergija omenjenih ukrepov bi lahko privedla v ekonomsko neodvisnost.

Predsednik Društva oblikovalcev Slovenije Robert Klun je poudaril, da je oblikovanje povezovalni člen razvoja, kulture in identitete vsake razvite družbe. Pozval je Državni svet k aktivni vlogi pri oblikovanju Nacionalnega kulturnega programa, ki mora oblikovanju nameniti več vsebine in jim priznati njihovo vlogo pri razvijanju novih pogledov na dojemanje prostora in oblikovalskemu zapisovanju časa. Oblikovalski dosežki dograjujejo tudi povezovanje med gospodarstvom ter mesto in državo.

Direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti mag. Igor Teršar je predstavil pomen ljubiteljske kulture kot pomembnega dejavnika družbenega razvoja. V Sloveniji deluje 5000 kulturnih društev in je aktivnih okrog 100.000 samo odraslih ljubiteljev kulture. Kulturna društva tudi omogočajo višjo raven življenja v lokalnih okoljih. Opozoril je tudi na nevarnost, da lahko ta bogato razvejena mreža razpade, če bodo sredstva zanjo še naprej usihala.

Scenaristka in režiserka Barbara Zemljič je ocenila, da se lahko režiserjevo delo primerja z delom menedžerja srednjega velikega podjetja. Pri ustvarjanju vodi ekipo številnega osebja, z različnimi poklicnimi znanji in je najbolj odgovorna za končni izdelek. Cena dela samozaposlenega in redno zaposlenega režiserja pa je v razmerju 1:3, zato, kot pravi, "ljubezen ni dovolj".

Umetniški vodja in direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek je predstavil poslovne priložnosti kulturnih dogodkov za različne aplikacije zlasti na področju turizma in dodatnih storitev.

Polona Lovšin iz podjetja RIKO pa je predstavila strateški pomen integracije kulturnih vrednot v poslovne procese.

Posvet je vodil predsednik Komisije Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport, dr. Zoran Božič.

Zadnji del strokovnega posveta je bil namenjen razpravi. (Vse razpravljavce pa si lahko ogledate s klikom na povezavo razpravljavci.