Novice

V sredo, 11. maja je potekala 37. redna seja Državnega sveta. Velika pozornost je bila posvečena predstavitvi možnih zavez Slovenije za leti 2011 in 2012 v okviru Pakta za evro. Razprave se je udeležil predsednik Vlade RS Borut Pahor in državne svetnike seznanil z nekaterimi najpomebnejšimi dejstvi iz dokumentov.

Pogovor z mag. Kavčičem po seji

Slovenija bi se v okviru predvidenega pakta lahko zavezala k nekaterim konkretnim ciljem, kot so spodbujanje konkurenčnosti, pri čemer je najpomembneje ohranjati razmerje med rastjo plač in konkurenčnostjo. Nujno moramo dvigniti količino tujih investicij v Sloveniji, doseči dogovor s socialnimi partnerji glede zavez na področju spodbujanja rasti, spodbujati moramo raziskave ter učinkovito visoko šolstvo. Druga velika zaveza je spodbujanje zaposlovanja, kot tudi nadaljni prispevek k vzdržnosti javnih financ ter krepitvi finančne stabilnosti.

Predsednik je v svojem nastopu opozoril na aktualne razmere glede finančnih bremen v okviru reševanja zadolženih držav v EU; trenutno je najbolj aktualna situacija glede Grčije, kjer se bo pojavila zahteva po dodatni pomoči tej državi, ker prejšnja pomoč ne zadostuje.

www.skledar.tv

V okviru domačih razmer je opozoril na pomen pokojninske reforme, ki bi lahko okrepila slovensko konkurenčnost, in da mora biti naš cilj, da Slovenija ostane v stiku z najbolj razvitimi evropskimi državami v EU, s t.i. nemško-francoskim vlakom. Borut Pahor je v svojem nastopu še posebej izpostavil, da se v Sloveniji v preteklih kriznih letih t.i. socialne škarje (socialne razlike) niso povečale, ker je država zelo veliko denarja vložila v blaženje socialnih stisk.

Državni svetniki so opozorili, da pretirano težo dajemo bonitetnim hišam, od katerih je odvisno, kam neko državo uvrstijo in s tem povezana je tudi cena njenih kreditov. Na to sta opozorila Dušan Semolič in Branimir Štrukelj, ki je predsednika Vlade tudi opozoril, da mimo sindikatov v javnem sektorju ne bo mogoče znižati plač, o čemer se govori, če ne bo sprejeta pokojninska reforma.

Predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič je opozoril, da je bilo iluzorno pričakovati, da bi Grčija v gospodarskem položaju kakršnem je in s svojo strukturo lahko odplačala dolgove oziroma povrnila denar, ki so ji ga posodile druge države. Prav tako je nemogoče, da bi Grčija ostre ekonomske zaveze lahko izpolnila zgolj tako, da znižuje pokojnine in druge javne izdatke,  ker so preprosto to premajhne vsote. Opozoril je tudi na to, da se finančni sektor povsod po svetu obnaša še na isti način kot pred krizo in zato je nemogoče pričakovati uspešno pot iz krize in je dvolično zahtevati na drugi strani odrekanja običajnih državljanov.  

Predlog zakona o spremembah Zakona o dohodnini je bil sprejet, pri čemer mu je Vlada nasprotovala, razloge za nasprotovanje je pojasnila gospa Alenka Kovač Arh z Ministrstva za finance. Z zakonskim predlogom se predlaga črtanje ureditve, ki jo je uvedla novela Zakona o dohodnini, sprejeta decembra 2010, katera je uveljavila obvezen prehod na sistem vodenja knjigovodstva za ugotavljanje davčne osnove od kmetijske in gozdarske dejavnosti na kmetijah, katerih skupni dohodek članov gospodinjstva presega 7500 evrov.

Predlog zakona o tujcih je bil v Državnem svetu sprejet. Zakon o tujcih je bil sprejet leta 1999, spremenjen in dopolnjevan leta 2002, 2005, 2006, 2007, 2008 in leta 2009, kar nakazuje na upoštevanje prakse in prilagajanje pravnemu redu EU ter predstavlja temelj novele zakona. Zakon uvaja celovitost sprememb in usmeritve, ki zagotavljajo krepitev  varovanja pravic tujcev, uvedbo modre karte, varovanje pravic tujcem, ki so žrtve nezakonitega zaposlovanja, določajo vizumsko poslovanje in zagotavljajo varovanje pravice državljanom drugih držav članic EU in njihovim družinskim članom. Določba prvega odstavka 39. člena omogoča tujcu, ki želi prebivati v Republiki Sloveniji zaradi zaposlitve ali dela, da se mu lahko izda dovoljenje za začasno prebivanje, če ima delovno dovoljenje ali če izpolnjuje pogoje, ki jih za opravljanje posamezne dejavnosti določajo zakoni ali drugi predpisi. Ob tem Državni svet opozarja na obstoj nevarnosti, da bi razlog zaposlitve ali dela prenehal. Izguba zaposlitve ali dela naj bi dopuščala možnost in pravico začasnega bivanja (npr. na Švedskem ima tujec delavec v primeru izgube zaposlitve možnost začasnega bivanja).

Predlog zakona o spremembah Zakona o graditvi objektov v Državnem svetu ni dobil potrebne podpore. Sprememba tega zakona je bila pripravljena v okviru priprave ukrepov za sanacijo gradbeništva na predlog Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. S to spremembo se predlaga ukinitev gradnje objektov v lastni režiji največje uporabne površine 250m², obenem pa se ohranja možnost gradnje gasilskih in planinskih domov v lastni režiji, vendar največje uporabne površine 250m² (sedaj 350m²). Vlada je ocenila, da bi z omejitvijo možnosti gradnje objektov v lastni režiji na gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov ter na izvedbo rednih in investicijskih vzdrževalnih del zmanjšali obseg sive ekonomije in pripomogli h krepitvi gospodarstva v smislu sanacije gradbeništva. Vse razprave na seji so nasprotovale sprejemu tega zakona, državni svetniki so menili, da ne moremo na račun omejevanja ljudi, ki ne bodo smeli več graditi objektov v lastni režiji, reševati gradbene panoge. Državni svet je tudi prepričan, da je predlagatelj podlegel interesom gradbenih lobijev, ni pa izvedel resnih strokovnih analiz, ki bi pokazale, kako razširjena je pravzaprav gradnja v lastni režiji in kakšni bodo finančni učinki predlaganega zakona.

Predlog zakona o štipendiranju je v imenu Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve predstavil minister dr. Ivan Svetlik. V njem je pokazal sedanje dileme našega sistema štipendiranja, problematičnost podeljevanja Zoisovih štipendij, saj se zelo pogosto izkaže, da pri teh štipendistih ne gre za izjemne dosežke; težave imamo s kadrovskimi štipendijami, ki ostanejo nepodeljene, zapolnitev deficitarnih poklicev moramo reševati tudi skozi podelitve štipendij. Zaradi kombinacije z drugimi zakoni (Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev) se ukinja štipendija za otroke do 18. leta, ker prejemajo otroški dodatek. Ukinja se štipendiranje doktorskega študija, ker se želi tudi na ta način preseči direkten doktorski študij, ne da bi bili v vmesnem času študenti zaposleni oziroma bi delovali v delovnem procesu. Nekatere od teh dilem so v pogovorih z ministrstvom izpostavile tudi študentske organizacije. Državni svetniki so izrazili svoje nasprotovanje zakonu kot je predlagan, čeprav ključni cilji in rešitve predloga zakona niso sporne, kot npr. izpostavljena celovita prenova področja štipendiranja, doseganje večje transparentnosti pri podeljevanju štipendij na podlagi spremenjenih postopkov dodeljevanja finančnih sredstev, pocenitev sistema dodeljevanja štipendij ter zagotavljanje tesnejše povezave med procesom izobraževanja in trgom dela.

Največ nasprotovanja je bilo ukinitvi štipendiranja doktorskega študija, pa ukinitvi štipendij mladoletnim, pretirano zaostrovanje pogojev za podeljevanje Zoisovih štipendij, nedefiniranim ciljem kaj želimo s posameznimi rešitvami na področju štipendiranja doseči oziroma kdaj bomo imeli multidisciplinarni okvir delovanja vseh ministrstev za skupni cilj - to pa je hiter zaključek študija in usmeritev v poklic ter na drugi strani usmerjeno raziskovalno delo, ki ima na koncu cilj proizvod in prodajo in ne raziskav na zalogo.

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev v Državnem svetu ni dobil podpore, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o socialno varstvenih prejemkih pa je bil sprejet.

Sklepi 37. seje

www.skledar.tv