Delo komisij

Komisija za državno ureditev je na 94. seji 17. 5. 2011 obravnavala vladni Predlog zakona o državnem tožilstvu in ga podprla. Predlog zakona mdr. krepi samostojnost državnega tožilca, prenavlja državnotožilski svet, ter organizacijo in način dela skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala. Ohranja centralizirano državno tožilstvo na ravni usmerjanja in nadzora, pri izvajanju pa poudarja decentraliziranost. Specializirani (po novem Posebni) oddelek ohranja svojo samostojnost pri nadzoru kaznivih dejanj, ki jih v službi in zunaj službe storijo uradne osebe s policijskimi pooblastili. Vodja tožilstva ohranja vlogo organizacije in izvedbe usklajevanja ter zagotovitve enotnosti pregona, njegova vloga odločanja v posameznih zadevah pa je omejena.

Komisija je podprla pripombe Vrhovnega državnega tožilstva. Predlog zakona je preobsežen, prenormiran in birokratski. Med cilji predloga ni poudarka krepitve učinkovitosti, strokovnosti in zakonitosti pri opravljanju funkcije državnega tožilca ter samostojnosti državnega tožilstva. Predlog zakona krepi vlogo izvršilne oblasti v razmerju do državnega tožilstva, posega v organizacijsko strukturo državnega tožilstva s preimenovanjem pomočnikov državnih tožilcev v okrajne državne tožilce. Člani komisije so še v poudarili, da podrobno urejanje področja lahko nakazuje tudi na nezaupanje v delo in presojo državnih tožilcev. Komisija je izpostavila vlogo t.i. posebne skupine za pregon določenega kriminala, saj to na nek način pomeni sistemsko določanje prednostnih zvrsti kriminalnih dejanj. Glede na konkretne sistemske in vsebinske spremembe se je komisiji zastavilo vprašanje o nujnih vsebinskih razlogih, ki bi terjali tako celovite sistemske spremembe. Po mnenju članov bi moral biti predlog usmerjen predvsem v zagotavljanje hitrejših in učinkovitih rešitev v ravnanju proti storilcem kaznivih dejanj in s tem za varnost državljanov. 

Komisija se je seznanila tudi s Skupnim poročilom državnega tožilstva za leto 2010.