Zborniki posvetov

Nacionalna strategija razvoja energetike na področju tekočih goriv v okviru Zelene knjige

Zbornik referatov in razprav, št. 2/2010
Zbornik uredila: dr. Janvit Golob, mag. Marjeta Tratnik Volasko
Izdal in založil: Državni svet Republike Slovenije
April 2010

  Publikacija v pdf obliki, velikost 200 KB, obsega 48 strani

Zbornik je nastal na podlagi istoimenskega posveta, ki je bil 12. junija 2009 v prostorih Državnega sveta Republike Slovenije.

Vsebina

• Dr. Janvit GOLOB: Spremna beseda
• Mag. Blaž KAVČIČ: Vključevanje javnosti v pripravo Nacionalnega energetskega programa
• Ivo NOVAK: Predstavitev Zelene knjige in vloga tekočih goriv v Nacionalnem energetskem programu
• Anton GRABELJŠEK: Državne strateške rezerve in energetika
• Mag. Mirko HORVAT: Razvojni projekti Nafte Lendava
• Mihael DOMINKO: Oživitev projekta rafinerije v Lendavi
• Aleš PETERNEL: Aktivnosti civilne družbe na področju energetike
• Mag. Marko AGREŽ: Energetski bazen Zasavja
• RAZPRAVA

Spremna beseda: državni svetnik dr. Janvit Golob

Uvodne besede navezujem na ustanovitev sveta za energetiko pri predsedniku Vlade Republike Slovenije, ki je začel delovati januarja 2009. Žal se je sestal samo enkrat, a na tem sestanku so se odprla nekatera ključna vprašanja. Na sestanku je bilo opaziti, da je sektor elektrogospodarstva dobro zastopan in predstavljen, pa tudi dovolj dobro organiziran, medtem ko je sektor naftno-plinskega gospodarstva slabo organiziran in kar kliče po koordinaciji ter razvojno kapitalski povezavi, saj gre za več kot polovico slovenske energije.

V tem času se pripravlja tudi knjiga o Nacionalnem energetskem programu, v katerem smo opazili, da je naftno-plinski del premalo zajet, po drugi strani pa so nas k pobudam spodbudile besede dr. Maksa Tajnikarja, da naj v gospodarski krizi podjetja, ki so v državni lasti ali pa tista, kjer ima država pomemben delež, poženejo investicijski mehanizem v obsegu dveh milijard evrov. Ta pobuda je v medijih močno odmevala.

Pri izhodiščih za razpravo o stanju energetike v povezavi z okoljem je treba upoštevati, da predstavlja energetika v smislu razmerja med elektro- in naftnoplinskim področjem nekako »pol-pol«. Strokovnjaki na elektro področju vedo povedati, da trinajst teravatnih ur električne energije proizvedemo iz virov hidroenergije, jedrske energije in termo central, medtem ko na plinsko-naftnem področju porabimo do 2,5 milijona ton naftnih derivatov in eno milijardo kubičnih metrov zemeljskega plina. Na problematiko plina smo postali pozorni, ko je Slovenijo zajela plinska kriza, vendar smo, zahvaljujoč dobremu gospodarjenju Geoplina, letošnjo zimo nekako prešli. Na naftnem področju imamo naftne derivate do 2,5 milijona ton, ki jih predelane v posamezne produkte (motorni bencin, dizelsko gorivo, jet gorivo, lahko gorivno olje in mazut) distribuiramo, porabimo in hranimo v okviru podjetij Petrol, Istrabenz in ZORD. Akterji na naftno plinskem področju so še Nafta Lendava s priključkom na naftovod, Instalacija Koper in Geoplin ter Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve. Od milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina se slabih 200 milijonov porabi za kemijsko proizvodnjo v Belinki-Per kemija in Nafti Petrokemija, ostalo pa za ogrevanje v industrijskih kapacitetah in gospodinjstvih ter neproizvodnem sektorju.

Ko bo tekla beseda o pobudah dr. Tajnikarja, se moramo zavedati tudi neprijetnih zgodb iz preteklosti. Slovenci smo se na področju energetike trikrat grdo opekli. V 60. in 70. letih je bil zastavljen in kupljen, a nerealiziran EKK Velenje, ker so se politiki 8 sredi investicije premislili in prekinili projekt. V 80. letih smo kupili novo rafinerijo za Lendavo. Spet so se politiki premislili, sledili drugim interesom in jo prodali na Kitajsko. Ne smemo pozabiti tudi rudnika Gorenja vas s predelavo urana, ki so ga kmalu po začetku obratovanja zaprli. Vsak od teh treh projektov je bil "težak" do milijarde evrov.

Na področju povezav sektorja nafte ne moremo mimo dejstva, da imamo priključek na naftovod v Lendavi, da je Slovenija ena redkih držav, ki nima rafinerije, da imamo distribucijo naftnih derivatov urejeno na domačem trgu prek Petrolovih 300 črpalk (in tudi nekdanjih Istrabenzovih črpalk, ki so jih nepremišljeno odprodali), in da vsa dodana vrednost od predelave ostane v tujini. Prav tako lahko prisluhnemo priporočilom EU, naj vsaka država poskrbi za samozadostnost na področju energije, hrane in vode in razmislimo o potencialnih povezavah na področju naftne industrije ter proizvodnje elektrike. V tej zvezi se ponuja povezava med Prekmurjem in Zasavjem, kjer oba ključna gospodarsko-energetska subjekta, to je Nafta Lendava in TE Trbovlje, v projektu rafinerije in vanjo integrirane plinsko-parne termoelektrarne lahko ponudita pomemben razvojni projekt v smislu pobud dr. Tajnikarja. Seveda je treba projekt zastaviti ekološko optimalno in zagotoviti optimalne multiplikativne učinke, ki se bodo izkazale v zaposlovanju, dodani vrednosti proizvodov in storitev ter perspektivi razvoja posameznih pokrajin.