Slavnostni nagovor predsednika Državnega sveta Mitje Bervarja na Festivalu Pranger

Slavnostni nagovor predsednika Državnega sveta Mitje Bervarja na Festivalu Pranger

(Rogaška Slatina, 6. julij 2013)

Spoštovane gospe in gospodje, cenjeni prireditelji, udeleženci in še posebej nocojšnja nagrajenka, visoki gostje iz tujine in domovine, cenjeni gospod župan mag. Branko Kidrič, spoštovana gospa Urška P. Černe, spoštovani predsednik DSP Veno Taufer in vsi ljubitelji kulture in poezije,

dovolite mi, da izrazim veliko čast in zadovoljstvo, da lahko tukaj v Rogaški Slatini, v mestu pod okriljem krilatega konja Pegaza – simbola modrosti, slave, poezije in inspiracije – spregovorim nekaj besed ob visokem – že desetem jubileju druženja pesnikov, kritikov in prevajalcev vseh generacij in raznolikih kultur. Rogaško Slatino lahko v teh dneh upravičeno poimenujemo slovenski Parnas, hram poezije. Pegas pa tudi tokrat zvesto služi muzam, ki se v njegovem zavetju ustvarjalno družijo in razpravljajo.

Festival Pranger je priložnost za preseganje "prangerjev", sramotilnih ocen v umetnosti in kulturi – za dialog, za spoštovanje dostojanstva sočloveka, za preseganje izpostavljanja posameznikov.
Subverzivno izbrano ime "Pranger" vzgaja kultivirano, s primeri utemeljeno, pogumno in iskreno kritiko, iz oči v oči. Pranger je zavezan visokim standardom kritiške razprave, Državni svet, ki so ga v ustavo vnesli slovenski pisatelji in pesniki, odločitve sprejema na podlagi soočenja strokovnih argumentov.
Zavedali so se, da je bistvo demokracije in intelektualne svobode v tem, da obstaja odprt prostor za javno razpravo, za razlike v mišljenju. Le v procesu soočanja argumentov in proti-argumentov se namreč lahko gradi in razvija ideja o kulturnem modelu.
Nacionalna identiteta pa je neposredno povezana s kulturno politiko in kolektivnim razumevanjem samega sebe. Z vključevanjem mnenj, stališč in pripomb strokovne in civilne družbe širi Državni svet prostor aktivnega državljanstva in prispeva h krepitvi demokracije v Sloveniji. To pa je tista prava dodana vrednost, ki jo je v politiki mogoče šteti kot presežek – ko hegemonijo političnih kultur sovraštva, delitev in gospodovanja zamenja vladavina kulture dialoga, spoštovanja in ustvarjalnega sodelovanja.
V svetu hitrih družbenih sprememb tudi pesniki v vrticih gibanj civilne družbe opozarjajo na krivice, ki se dogajajo – družbi postavljajo verodostojno ogledalo. V luči nedavnih vseslovenskih protestov je bila poezija tista, ki je dvignila protestniški diskurz na višjo raven. Poezija je v kritičnih vstajniških trenutkih plemenitila jezik in ozračje med protestniki.
T.i. Protestival je pokazal, da lahko tudi poezija vodi k odgovorom na aktualna vprašanja sedanjega trenutka in da pesnik nikakor ni okrasek formalne demokracije, temveč ostaja Prometej današnjega dne.
Prometejska izkušnja slovensko poezijo preveva že od samega začetka. Slovenija je na pot državnosti stopila na krilih kulture. Zato ni naključje, da smo Slovenci morda edini narod, ki slavi dan kulture kot nacionalni praznik.

Slovenska pot v državnost je bila tlakovana z besedo in prevodom. Literati so bili pred politiki, temelje nam je ustvarila knjiga. Trubarjev Katekizem in Abecednik, nato Dalmatinov prevod Biblije. V času slovenske reformacije, ko je nastal prvi slovenski pravopis, Zimske urice Adama Bohoriča, smo se prvič poimenovali za Slovence. Kasneje, v obdobju velikega razmaha poezije, v Prešernovi romantiki, smo končno dobili prve prave nacionalne mite. Čop in Prešeren sta z evropskimi kolegi že v 19. stoletju na visoki ravni razpravljala o pesniški kritiki in o tem, da je visoka forma jezika podlaga za državotvornost. V 20. stoletju smo dobili Pisateljsko ustavo, v 21. stoletju slavni tradiciji na svež in inovativen način sledi tudi Festival Pranger.
Poezija je izbrana, najvišja raba človeškega jezika. Jezik pa je boj za Dobro. Ko so bili v začetku enajstega stoletja na Bavarskem v Brižinskih spomenikih postavljeni temelji slovenskemu pisnemu jeziku kot edinemu slovanskemu jeziku, ki ni bil pisan v cirilici, pa tudi temelje nemškemu mednarodnemu pravu, so se nečemu upirali. Hoteli so spremeniti svet.
Protestantje so se upirali posvetnosti svetih očetov in razvijali jezik, naši romantiki so se borili za osamosvojitev, enakopravnost slovnice in umetnostnega jezika. Kopitar in Prešeren sta bila navzlic "čbelcam", Prešernovim zbadljivkam strogemu kritiku Kopitarju, na isti strani bojnega polja. Borila sta se za slovenščino proti nemščini. Tudi Stritar se je kot veliki svetovljan uprl simbolni jezikovni hegemoniji takratnega časa in s slovnico naš jezik postavil ob bok kultivirani govorici večmilijonskih narodov.
Danes je slovenščina eden od uradnih jezikov Evropske unije.
Vrata Državnega sveta so jeziku, knjigi in kulturi na široko odprta. Državni svet je častni pokrovitelj vseslovenskega gibanja Rastoča knjiga in podpira projekte, ki utrjujejo zavest o pomenu slovenske besede. Kajti, kot je zapisal naš pesnik in nagrajenec Rastoče knjige Tone Pavček, je knjiga v “slovenstvo položena kot roža v vrt, kot k možu žena”. In ker sem prvi predsednik Državnega sveta, ki je bil v hram demokracije izvoljen kot predstavnik področja kulture in športa, se zavedam tudi lastne moralne odgovornosti do kulturnih ustvarjalcev in kakovosti kulturne politike v naši državi. Kajti ko politiki odločamo o jeziku in o kulturni politiki, odločamo tudi o prihodnosti slovenske države in o razvoju Slovencev kot naroda nasploh.

Spoštovani,
v Prešernovem času je povezovala, navdihovala in ustanavljala. Ljudje so s ponosom prisluhnili slovenski besedi. Danes, v družbi spektakla in vizualne podobe, zveni beseda prevratno in kdor piše poezijo, plava proti toku.
In ravno zato, ker nam ponuja vsakokrat novo priložnost, da skupaj z ustvarjalci, kritiki in prevajalci spremenimo družbeni tok v smer poezije, umetnosti in kulture, je Festival Pranger tako pomemben. Umetnost je pot k Dobremu, k ponotranjenju temeljih humanističnih vrednot. V slovenski in v širši evropski družbi danes bolj kot karkoli drugega potrebujemo prave vrednote in Festivale, kot je Pranger.
Čestitam organizatorjem za pogum, ki ga izkazujete že desetletje, čestitam tudi letošnjim Stritarjevim nagrajencem, vsem skupaj pa želim doživet kulturni večer v družbi muz pod krili Rogaškega Pegaza.
Hvala za vašo pozornost.

Predsednik Državnega sveta na Festivalu PRANGER