Nagovor predsednika Državnega sveta Mitje Bervarja na sejmu Agra 2013

Nagovor predsednika Državnega sveta Mitje Bervarja na sejmu Agra 2013

(Gornja Radgona, 28. avgust 2013)

Spoštovani gostitelj državni svetnik in predsednik Zadružne zveze gospod Peter Vrisk, cenjeni gospod minister mag. Dejan Židan, spoštovani bivši predsedniki Državnega sveta gospod Tone Hrovat, gospod Janez Sušnik in mag. Blaž Kavčič, spoštovani predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice in državni svetnik gospod Cvetko Zupančič, spoštovani gostje, gospe in gospodje ter predstavniki medijev.

V veliko čast mi je, da sem danes med vami in da vas vse skupaj lahko lepo pozdravim v imenu Državnega sveta Republike Slovenije in v svojem imenu. Že uvodoma naj iskreno čestitam vsem letošnjim prejemnikom priznanj za njihov izjemen prispevek k razvoju zadružništva. Vsako leto so med nagrajenci tudi »stoletniki« - letos sta to Kmetijska zadruga Naklo, ki deluje že 110 let, in Kmetijska zadruga Velike Lašče, ki šteje 100 let. Te visoke obletnice kažejo na dolgo tradicijo in trdoživost zadružnega povezovanja na Slovenskem. Gre za poslovni model, ki je preživel štiri države, vse dosedanje gospodarske krize in vse politične režime, ki so krojili življenje na naših tleh zadnjih 140 let.

Zadružništvo je nastalo kot odgovor na hudo gospodarsko, finančno pa tudi moralno krizo, ki je pestila slovenskega človeka tistega časa. S povezovanjem v zadruge se je zaustavila razprodaja slovenske zemlje, kmet pa je dobil priložnost, da na svoji zemlji vztraja in dostojno preživi. Sedaj, v času globalizacije, so problemi, ki pestijo slovenskega kmeta, morda res videti drugačni. A zadružništvo ponuja nove možnosti in rešitve tudi za današnji čas. Ponovno se potrjuje zgodovinska izkušnja, da se zadružništvo v krizi le še okrepi, da so zadružna podjetja v težavnih časih odpornejša in stabilnejša. Ker so zadruge že v samem izhodišču bolj usmerjene h koristi svojih članov in širše družbene skupnosti, predstavljajo model za bolj demokratičen gospodarski in družbeni razvoj.

Tisto, kar je za družbo družina, je za gospodarstvo zadruga. Člani se med seboj poznajo, so temeljna enota, iz katere nato izhaja vse drugo. Solidarnost, poštenost, družbena odgovornost, enakopravnost … so zgodovinsko preizkušene vrednote, ki omogočajo razvoj posameznika in skupnosti na bolj trajnostni način - so model prihodnosti, ki lahko pomaga iz krize, so močna podjetniška zgodba, so stara in nova ekonomska paradigma. Ker ste zadružniki lastniki, upravljavci in poslovni partnerji obenem, ste v svojih poslovnih odločitvah tudi bistveno odgovornejši in preudarnejši. Tudi to je eden od razlogov, da večina zadrug danes deluje pozitivno, da v zadrugah ni množičnih odpuščanj in stečajev. Primeri iz sveta kažejo, da se v zadrugah, kljub recesiji, še vedno zaposluje. Zadruge na svetu povezujejo milijardo ljudi, ustvarjajo 100 milijonov delovnih mest, kar je več kot jih zagotavljajo vse multinacionalke skupaj. Zadruge so tudi pri nas eden izmed najtrdnejših stebrov našega gospodarstva.

Prednosti zadružništva se v Sloveniji ponovno zavedamo šele v zadnjih letih. Zato je več razmisleka namenjenega kvaliteti podpornega okolja, ki bi omogočilo, da bi zadružni sistem zaživel bolje kot sedaj. Ta apel mora slišati politika, da bo oblikovala ustrezno zakonodajo, pri čemer morajo pomembno vlogo odigrati tudi banke in različni finančni inštrumenti. Sprejem zakona o podpornem okolju za zadruge mora biti eden naslednjih korakov naše politike. Ta stališča trdno podpira tudi Državni svet Republike Slovenije. Enakovredna obravnava pri ukrepih podpornega okolja je bistveni pogoj za trajnostni razvoj zadrug v kmetijstvu in gozdarstvu, kjer so zadruge v Sloveniji tradicionalno in najmočneje zastopane. Nujna je tudi dopolnitev davčne zakonodaje z vidika zadružništva, ki bi zadrugam zaradi njihove širše vloge v okolju zagotavljala ugodnosti, podobno kot je to urejeno v drugih evropskih državah.

Vizija naše države mora biti usmerjena v močne in uspešne zadruge. Močne zadruge povečujejo moč in vpliv kmetijstva, kot del civilne družbe pa državi pošiljajo jasne in konkretne pobude ter usmeritve na področju kmetijske politike. Kot smo poudarili na eni izmed letošnjih sej Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, sta v programih Ministrstva za kmetijstvo in okolje premalo omenjeni dve slovenski instituciji, Zadružna zveza in Kmetijsko gozdarska zbornica, na katerih najbolj temelji kmetijski razvoj Slovenije, ustanavljajo pa se nekatere druge svetovalne službe ter organizacije. Zato smo v Državnem svetu pozvali k racionalizaciji obstoječega stanja. Prav tako smo poudarili, da država še vedno bistveno premalo energije vlaga na področje samopromocije. Dandanes velika ozaveščenost prebivalstva Evrope in sveta o zdravi prehrani pomeni porast prodaje izdelkov, ki so pridelani na integralen in trajnosten način. V Sloveniji imamo še veliko neizkoriščenih možnosti za razvoj v tej smeri in sam osebno podpiram vse oblike trajnostnega razvoja. Prepričan sem, da je to eden ključnih dejavnikov na poti okrevanja Slovenije.

Hrana je strateška surovina, enako pomembna kot voda. Tisti, ki ima danes denar, kupuje rodovitno zemljo. Tako se že razprodajata Afrika in Latinska Amerika. Podnebne spremembe, suše in neurja, naraščanje prebivalstva in širjenje mest so svetovni izzivi, ki zahtevajo povečanje proizvodnje hrane povsod tam, kjer je to mogoče. Do leta 2050 bo kar 70 % ljudi na svetu živelo v mestih, zato bo treba povečati pridelavo žit za milijardo ton, prirejo mesa pa za okoli 200 milijonov ton. V tem pogledu Slovenija predstavlja zelo majhen del svetovne pridelave hrane. To pa ne zmanjšuje pomena dejstva, da bi morali vsaj zase pridelati dovolj hrane na lastnih površinah. Te pa se v zadnjih 50-ih letih zelo zaraščajo. Prav tako vseskozi pada naša samooskrba, hrana pa se nezadržno draži. V 21. stoletju postaja rodovitna zemlja dragocenost in hrana ter voda vrednota. Znani ameriški pisatelj Mark Twain je nekje zapisal: »Kupuj zemljo, te ne delajo več!«

Spoštovane zadružnice in zadružniki,

Državni svet Republike Slovenije si vseskozi prizadeva, da so v zakonodajnem procesu stanovska stališča kmetov in zadružnikov slišana, argumentirana in upoštevana. Predsednik Zadružne zveze Slovenije gospod Peter Vrisk ima kot državni svetnik zelo veliko zaslug za to, da je aktualna zakonodaja naklonjena nadaljnjemu razvoju slovenskega zadružništva. Tudi sam se o pomembnosti razvoja zadružništva povsem strinjam. Ob koncu naj omenim še, da letos mineva 140 let od sprejema prvega zakona o zadružništvu leta 1873. Zadruge od takrat dalje na Slovenskem delujejo neprekinjeno in imajo kot ena izmed pravnih oblik socialnega podjetništva edine tako dolgo tradicijo delovanja.

Slovensko kmetijsko zadružništvo je v obdobju po osamosvojitvi naredilo velike korake in ima pogumne načrte tudi za prihodnost. A brez pripadnosti, predanosti in optimizma zvestih članov in članic uspešen razvoj ne bi bil mogoč. Zato ponovno čestitam vsem današnjim nagrajencem, še posebej tistim najzaslužnejšim, ki bodo prejeli priznanje za življenjsko delo. Prav tako pa čestitam Zadružni zvezi Slovenije in njenemu vodstvu za dosedanje uspešno vodenje, vsem prisotnim pa želim prijeten družaben sejemski dogodek.

Hvala vam za vašo pozornost.

Dan slovenskih zadružnikov na sejmu AGRA 2013