Združenje evropskih senatov

Datum objave:  24. april 2006

VIII. konferenca Združenja evropskih senatov

Predsednik Državnega sveta RS Janez Sušnik se je udeležil VIII. konference Združenja evropskih senatov, ki je potekala 20. in 21. aprila v Bernu.

Predsedniki so razpravljali o tem, kako politiko in odločanje približati ljudem, zlasti z vidika načela subsidiarnosti in demokracije. Poudarili so pomen odločanja o posameznih vprašanjih na lokalni ravni, saj je ta način odločanja mnogo bližje ljudem, ter se zavzeli, da se na višji ravni odloča le o zadevah, o katerih se na nižji ne da. Prav zaradi tega so pomembna zastopstva lokalnih in drugih posebnih interesnih skupin v nacionalnih parlamentih.
Drugi domovi so pomemben element v sistemu zavor in ravnovesij, saj lahko na različne načine vplivajo na odločanje v zakonodajnem postopku, ter nadzorujejo delo vseh sodelujočih tako v nastajanju zakonodaje kot tudi v njenem izvajanju. Velik pomen so predsedniki drugih domov pripisali nenehnemu dialogu z državljani in prebivalci, saj lahko le na tak način parlamenti sprejmejo odločitve, za katerimi bodo stali in jih podpirali tudi ljudje. Velik pomen ima zato transparentnost delovanja celotnega parlamenta, tako preko medijev, ki spremljajo njihovo vsakodnevno delo, kot tudi preko srečanj politikov s prebivalci.

Predsednik Državnega sveta Janez Sušnik je v svojem govoru predstavil delovanja Državnega sveta kot zastopnika lokalnih in funkcionalnih interesov. Za vzpostavljanje odnosov neposredno z državljani imajo člani Državnega sveta, predstavniki lokalnih interesov, svetniške pisarne. Namen le-teh je omogočiti prenos predlogov, mnenj, vprašanj in pobud zainteresiranih posameznikov in organizacij v Državni svet, ki si na zakonodajni ravni prizadeva oblikovati primerne rešitve za perečo problematiko ter jih vgraditi v obravnavano zakonodajo. Odnose z državljani in civilno družbo pa Državni svet izvaja ne samo tako, da omogoča javnosti, da je prisotna na sejah in novinarskih konferencah, ampak tudi z organizacijo različnih oblik posvetov, predavanj, različnih oblik javnih razprav, na katerih lahko javnost aktivno sodeluje. Sušnik je izpostavil tudi pomen svobodne izbire tem, ki jih Državni svet obravnava, in njegovo neobremenjenost z obravnavo in odločanjem o vseh zadevah, ki jih je potrebno sprejeti za nemoteno delovanje države. Državni svet se tako lahko odloči obravnavati le tiste zadeve, ki so po njegovem mnenju najpomembnejše in tudi najbolj zadevajo predstavnike posebnih interesov, ki so člani Državnega sveta. Tako se lahko osredotoči tudi na podrobnejšo obravnavo posamezne tematike in to s pomočjo strokovne javnosti, civilne družbe.