Novice

Državni svet se je 12. oktobra sestal na svoji 41. seji. Med drugim so obravnavali  Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije. Državni svet dopolnjenega predloga zakona ni podprl in pri tem ugotavlja, da je bilo opozorjeno na nujnost zagotavljanja aktivnega sodelovanja invalidov pri oblikovanju kakršnihkoli sprememb na področju invalidskega varstva, na podlagi gesla »nič o invalidih brez invalidov« ter določb Konvencije Združenih  narodov o pravicah invalidov, ki jo je ratificirala tudi Slovenija. . Zaradi napačnega postopka priprave predloga zakona, iz katerega je bil izločen zelo občutljiv del populacije,  je po mnenju Državnega sveta morebitno vprašanje ustreznosti ali neustreznosti predlaganih sprememb sestave Sveta FIHO postranskega pomena.  Stališče Državnega sveta je predstavil Boris Šuštaršič. Državni svet je izrazil dvom  v utemeljenost obravnave predloga zakona po skrajšanem postopku, saj na podlagi podanih pripomb zainteresirane javnosti ugotavlja, da ne gre za manj zahtevne spremembe, temveč za spremembe, ki bodo posledično vplivale na višino deleža sredstev, namenjenega invalidskim in humanitarnih organizacijam. Hkrati Državni svet  opozarja, da predlog zakona ni skladen s 115. členom Poslovnika Državnega zbora v delu, ki govori o nujnosti prikaza ureditve v drugih pravnih sistemih v uvodu k predlogu zakona.

www.skledar.tv

Državni svet meni, da predlagateljevi argumenti, da na podlagi trenutne sestave FIHO »lahko« pride do konflikta interesov, brez podkrepljenih dejstev ne morejo biti relevanten razlog za predlagane spremembe. Kar se tiče namena doseganja večje transparentnosti delovanja Sveta FIHO s predlaganimi spremembami njegove sestave, Državni svet dvomi o pravilnosti pristopa k razrešitvi domnevnih težav.

Hkrati so državni svetniki opozorili, da je država v zadnjih letih, prav na podlagi argumenta preprečevanja konflikta interesov, za katerega je v relativno majhni državi kot je Slovenija vprašljivo ali ga je v praksi sploh moč preprečiti, vzpostavila številne nove organe nadzora, ki predstavljajo neke umetno vgrajene vmesnike, ki pa pogosto bolj zamegljujejo transparentnost delovanja posameznih organov, ki naj bi jih nadzirali, kot pa razrešujejo težave. Razdelitev denarja in porabo slednjega nadzirajo na podlagi svojih pristojnosti tako FIHO kot Računsko sodišče ter davčna uprava. Vsi podatki o poslovanju pa so javno dostopni. 

Kot predlagatelj je predlog zakona predstavil poslanec Franco Juri, ki je poudaril, da so se na poslance Državnega zbora  obrnile nekatere invalidske nevladne organizacije in jih prosile, da vložijo zakon, saj se po njihovem javna sredstva v organizaciji FIHO ne razdeljujejo  transparentno, ampak vlada določena stopnja klientelizma, ki je posledica sestave organov in je zato potrebno to sestavo spremeniti.     

Državni svetniki so prisluhnili varuhinji  človekovih pravic dr. Zdenki Čebašek Travnik, ki je predstavila Letno poročilo Varuha človekovih pravic RS za leto 2010. Izpostavila je obsežnost poročila ter opozorila, da se določeni problemi iz leta v leto ponavljajo, kopičijo pa se problemi vezani na revščino. Izpostavila je dobro sodelovanje z Državnim svetom pri organizaciji  posvetov in se je zavzela za dobro sodelovanje tudi v naprej.   

Državni svet se je seznanil s poročilom in ga pohvalil, da je pregledno in metodološko dobro zasnovano. Odlikujejo ga številne aktivnosti, ki so znotraj poročila strukturirane, vsebinsko obrazložene, podana opozorila in predlogi ter v tabelah ponazorjeni podatki. Tudi državni svetniki so ugotavljali, da je sodelovanje med Varuhom in Državnim svetom postaja intenzivnejše in kvalitetnejše, bodisi na podlagi posvetov, ki jih organa so-organizirata (na primer nedavni posvet o Vlogi invalidov in države pri spremljanju uresničevanja Konvencije o pravicah invalidov ter posvet o revščini in človekovih pravicah iz leta 2008), bodisi preko sodelovanja Varuha z mnenji in pripombami na sejah delovnih teles Državnega sveta. Državni svet kot dom, v katerem ima pomemben glas civilna družba, lahko predstavlja pravega sogovornika Varuhu na številnih področjih družbenih problematik, zato Državni svet daje pobudo Varuhu za še aktivnejše sodelovanje v prihodnje. Državni svet ugotavlja, da se velik del opozoril Varuha v poročilu nanaša na področje zagotavljanja vsaj osnovnih standardov socialne države in pri tem kot enega od perečih problemov izpostavlja visoko stopnjo t.i. prikrite revščine, ki pa jo je, zlasti v lokalnem okolju, čedalje težje prikriti. Državni svet podpira prizadevanje Varuha človekovih pravic za izboljšanje problematike na posameznih področjih, ki jih zajema poročilo, tudi za izboljšanje delovanja inšpekcijskih služb in predlaga, da pristojni organ oceni uresničevanje Zakona o inšpekcijskem nadzoru v smeri  krepitve medsebojnega sodelovanja inšpekcijskih služb.

Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva in gozdarstva v letu 2010 je predstavil Branko Ravnik, direktor direktorata za kmetijstvo na MKGP-ju. Državni svet se je seznanil s ključnimi poudarki Poročila o stanju kmetijstva, živilstva in gozdarstva v letu 2010, ter predlagatelju izrekel pohvalo tako kvalitetno in pregledno pripravljenemu poročilu. Poročilo ugotavlja, da je bilo leto 2010 tudi za kmetijstvo ugodnejše od predhodnega. Obseg proizvodnje se je nekoliko povečal (+1 %). V letu 2010 je pri večini rastlinskih in živalskih proizvodov zabeležena manjša poraba za prehrano kot v letu prej. Višja stopnja samooskrbe je bila dosežena pri pšenici, rži, ječmenu ter krompirju. Trend zmanjševanja samooskrbe z zelenjavo se je nadaljeval. Pri večini živalskih proizvodov se je stopnja samooskrbe povečala ali ostala na podobni ravni kot leta 2009. Ponovno se je zmanjšala le stopnja samooskrbe s prašičjim mesom. S strukturnimi spremembami v slovenskem kmetijstvu ne moremo biti zadovoljni. Proces koncentracije sicer poteka, vendar se je zlasti pri kmetijski zemlji močno upočasnil. Državni svetniki so opozorili na zaskrbljujoče stanje na področju samooskrbe pri nekaterih proizvodih ter na problematiko področja lesarstva, kjer imamo veliko količino surovine, ne znamo pa izpeljati celotnih tehnoloških procesov in moramo zato surovino izvažati v tujino ter tako izgubljamo dodano vrednost pri končnih izdelkih.

Predstavnik Ministrstva za promet David Polutnik, generalni direktor Direktorata za ceste je predstavil Poročilo o izvajanju Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji za leto 2010. Za izvajanje nacionalnega programa za leto 2010 je bilo porabljenih 217, 3 milijonov evrov, v kar pa niso vštete obveznosti iz zadolževanja in nadomestila za izvajanje naročila oziroma stroškov inženirskih storitev. To pomeni 66,5 % finančno realizacijo Letnega plana razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2010. Za njegovo uresničevanje je bilo zagotovljenih 242, 16 milijonov evrov, kar predstavlja 48,3 % realizacijo planiranih virov sredstev. Prometu je bilo predanih 14,8 km avtocest, in sicer odseka Pluska–Ponikve (dolžine 7,6 km) in Ponikve–Hrastje (7,2 km). Poleg navedenega so bili prometu predani priključek Naklo, priključek v razcepu Podtabor in obvozna cesta Dragonja. Dokončana je bila tudi rekonstrukcija krožnega krožišča Tomačevo. Nadaljevala so se gradbena dela na skupaj 19,4 km novih avtocest, hitrih cest in drugih cest. Potekala so tudi obnovitvena dela in naložbe v obstoječe avtoceste, izvajala so se dela za vzpostavitev sistema za nadzor in vodenje prometa ter dela na nekaterih državnih cestah, ki omogočajo boljše navezovanje širših urbanih območij na avtocestno omrežje. Državni svet je opozoril, da finančna in fizična realizacija Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji odstopa v takšni meri, da je potreben nov nacionalni program. Po besedah predlagateljev poročila so finančne težave gradbenih podjetij oziroma stanje v gradbeništvu eden ključnih razlogov za nizko stopnjo realizacije nacionalnega programa v letu 2010, saj se že sklenjene pogodbe med DARS d. d in izvajalci niso realizirale. K slabi realizaciji so pripomogli tudi zahtevni postopki javnega naročanja in  težave pri pridobivanja nepremičnin. Problematiko glede podizvajalcev je dodatno pojasnila Mateja Duhovnik, direktorica uprave DARS-a.

Predlog zakona spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju so državni svetniki podprli, saj rešuje problematiko, ki je bila izpostavljena na posvetu na temo Ali je zdravljenje otrok res brezplačno?, ki sta ga so-organizirala Združenje za pravice bolnih otrok in Državni svet. Veljavni 78. a člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju namreč zavarovancem in njihovim družinskim članom v času, ko prvi kot zavezanci za plačilo prispevkov nimajo poravnanih prispevkov iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja, zadržijo pravice do zdravstvenih storitev in denarnih dajatev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, tako se lahko zgodi, da otroci ostanejo brez celovitega zdravstvenega varstva, kar je še zlasti z vidika cilja zagotavljanja celovitega zdravstvenega varstva otrok nesprejemljivo.  Državni svet zato podpira predlog zakona, ki želi omogočiti popolno uveljavljanje otrokovih pravic na področju zdravja, ki poleg nujnega zdravljenja vključuje tudi druge storitve zdravljenja zdravstvenih ustanov in zdravstveno rehabilitacijo iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja, ne glede na plačilo prispevkov s strani zavezancev za plačilo, po katerih so otroci zavarovani.
Državni svetniki so obravnavali tudi  zaključke posveta »Ali je zdravljenje otrok res brezplačno?«.

Sklepi 41. seje