Poročila iz Evropskega parlamenta

Poročilo iz plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta(Strasbourg, 17. - 20. januar 2011)

Predsednik EP Jerzy Buzek je na začetku prve plenarne seje v letošnjem letu spomnil na 66. obletnico osvoboditev Auschwitza in 20. obletnico litvanske "krvave nedelje". Pozdravil je tudi pristop EU h Konvenciji ZN o pravicah invalidov. Na dnevni red je bila naknadno uvrščena še razprava o nedavnih volitvah v Belorusiji; posebej je omenil tudi nemire v Tuniziji in jasminovo revolucijo, ki se tam odvija. EP je predlog, da bi se opravilo posebno razpravo o Tuniziji z veliko večino zavrnil.   

• Srbija na poti v EU

Slovenski evropski poslanec JELKO KACIN (ALDE, LDS) je v vlogi poročevalca Evropskega parlamenta za Srbijo pripravil resolucijo o Srbiji in pozval države članice EU k ratifikaciji Stabilizacijsko pridružitvenega sporazuma. "Z ratifikacijo sporazuma v EP bomo Srbiji poslali močno in jasno podporo na njeni evropski poti“. V razpravi o predlogu resolucije o Srbiji je Kacin poudaril, da je Srbijo potrebno podpreti na njeni dolgi in težki poti k članstvu v EU.

Kacin je pozdravil pripravljenost Srbije za doseganje kompromisa glede skupne resolucije EU-Srbija o Kosovu v Generalni skupščini Združenih narodov septembra 2010, kot tudi profesionalizacijo srbske vojske, ki je stopila v veljavo 1. januarja 2011. Doseženi so bili pozitivni premiki v regijskem sodelovanju in odnosih na Zahodnem Balkanu, ki se najbolj občutijo v odnosih med Srbijo in Hrvaško. "Pozdravljamo državniško držo predsednika Srbije, ki je s svojim novim pristopom občutno pripomogel k doseganju sprave v regiji.“
Kacin se je osredotočil tudi na vprašanja denacionalizacija in vračanje odvzetega premoženja oz. zaščito privatne lastnine.

Glavni izzivi Srbije ostajajo: sodelovanje s haaškim sodiščem, prihodnji dialog s Prištino in reforma pravosodja, na kar so v razpravi opozarjali poslanke in poslanci
vseh političnih skupin. Tudi dejstvo, da sta obtoženca za vojne zločine še vedno na prostosti, predstavlja težavo evroposlancem, ki so pa sicer bili v svojih razpravah zelo naklonjeni evropski perspektivi. Vsi se zavedajo, da Srbija ne bo dobila statusa kandidatke dokler ne bo dokazala, da si želi polno sodelovati s haaškim sodiščem. Ostro so obsodili vzporedne srbske strukture na Kosovu, ker spodkopavajo postopek decentralizacije in preprečujejo popolno vključitev srbske skupnosti v kosovske institucije.
EP je sporazum s Srbijo ratificiral z veliko večino, resolucijo pa s 612 glasovi za, 38 proti in 28 vzdržanimi.

• Predstavitev prednostnih nalog predsedovanja Madžarske Svetu EU

Madžarska je s 1.1. prevzela predsedovanje Svetu EU, le nekaj dni zatem pa so zanje zgodovinski dogodek zasenčile vseevropske kritike o spremembah medijskega zakona , ki jih je madžarski parlament sprejel nekaj dni pred iztekom lanskega leta.
Z zakonom ustanovljeni svet za medije, ki ga vodi vladajoča konservativna stranka Fidesz, lahko po zakonu z visokimi denarnimi kaznimi oglobi medije zaradi poročanja, ki ne bo "politično uravnoteženo" ali bo žalilo človeško dostojanstvo. Po trditvah kritikov so kazni, ki jih predvideva zakon, tako visoke, da lahko povzročijo bankrot medijskih podjetij. Svet naj bi imel tudi pravico do vpogleda v dokumente medijev, še preden bo kršitev ugotovljena. Poleg tega naj bi morali novinarji razkriti svoje vire v primeru vprašanj, povezanih z nacionalno varnostjo. 

Predsednik madžarske vlade Viktor Orban je govor začel z zgodovinskim pregledom dogodkov zadnjih dvajsetih let in večkrat omenil grozote komunizma in njegove posledice za Madžarsko. Moto šestmesečnega predsedovanja - močna Evropa s človeškim obrazom - nakazuje katere bodo prednostne naloge, ki jih še vedno narekujejo posledice finančne krize v EU. Na prvem mestu prednostnih nalog je tako okrepljeno evropsko gospodarsko upravljanje in sprememba ustave, ki bo omogočila mehanizem za stabilnost javnih financ.
Nezaposlenost na Madžarskem je (pre)visoka, zato se bodo s tem vprašanjem še posebej ukvarjali. Program za Evropo, ki bo izboljšal ekonomske kazalce držav članic je Barroso že pripravil in je zapisan v strategiji 2020. Digitalizacija storitev in zakonodaja za mala in srednja podjetja ter inovacije so v samem vrhu prednostnih nalog. O energetiki bo potekal poseben sestanek, ki bo imel za glavni namen neprekinjen plinovod od Baltika do Romunije. Poseben pomen daje problematiki vključenosti Romov, zato namerava v juniju predstaviti skupno strategijo za Rome celotne Evrope. Madžarska je zelo optimistična glede nadaljnjih širitev EU; "država kot je Hrvaška, ki je v zadnjih letih naredila ogromno še vedno ni članica, čeprav je že sedaj v Evropi". Želi si zaključiti pogajanja s Hrvaško tudi, ker je njihova zunanja soseda.
Vstop Romunije in Bolgarije v Schengenski sporazum se mora zgoditi v naslednjih mesecih.
EU mora enotno odgovoriti tudi na nenehne pozive k preganjanju Kristijanov, na kar bodo Madžari še posebej pozorni. 

V razpravi je bila velika večina poslancev, predvsem iz poslanskih skupinah Zelenih, ALDE in S&D zelo kritičnih do medijskega zakona in pozivala predsednika vlade, da zakon spremeni, ker naj bi bila omejevana medijska svoboda in delo novinarjev. Orban je odgovarjal, da bo najprej počakal na odgovor Komisije, ki vsebino zakona

proučuje, nato (če bo to potrebno) pa ga bo spremenil. Poudaril je tudi, da je medijski zakon notranjepolitična tema in je ne bi smeli prenašati na evropsko raven.
Ostale razprave poslancev so bile zelo prijazne do Madžarske, izraženih je bilo veliko iskrenih želja po uspešnem predsedovanju in uresničevanju prednostnih nalog.

• Čezmejno zdravstveno varstvo in pravice pacientov

EP je sprejel poročilo Francoise Grossetete (EPP, FR) o pravicah pacientov pri čezmejnemu zdravstvenemu varstvu, ki se nanaša na spremembo direktive o uveljavitvi pravic pacientov pri čezmejnemu zdravstvenemu varstvu. Nova zakonodaja naj bi jasno opredelila kako in kdaj se lahko iz zdravstvene blagajne ene države poskrbi za oskrbo pacienta v drugi državi, zlasti v primerih dolgih čakalnih vrst ali pomanjkanja specialistov.

Nova pravila določajo, da so evropski državljani lahko upravičeni do povračila stroškov za zdravstveno varstvo v drugi državi članici, če bi za takšno storitev iz njo povezane stroške dobili povračilo tudi v domači državi. Povračilo je lahko do višine stroškov, ki bi jih sicer povrnila država zdravstvenega zavarovanja, če bi bila storitev zagotovljena na njenem ozemlju, ne da bi prekoračilo dejanske stroške. Države se lahko odločijo za sistem predhodne odobritve za povračilo stroškov tistih zdravljenj, ki zahtevajo prenočitev v bolnišnici ali uporabo visoko specializirane in zelo drage medicinske opreme.
Poslanci so v predhodnih pogajanjih dosegli, da bodo zavrnitve možne samo z navedbo razlogov s posebnega dodatnega seznama. Med takšne razloge sodijo na primer tveganja za bolnika ali širšo javnost.

Iz zdravstvenih proračunov držav članic se za zdravljenje v tujini trenutno porabi približno en odstotek sredstev. Za nujne zdravstvene storitve med potovanjem v tujini ostaja v veljavi sistem evropske kartice zdravstvenega zavarovanja.
Nova pravila mora uradno potrditi še Svet EU, nato pa jih bodo morale države članice v dveh letih in pol prenesti v svojo zakonodajo.