Nagovor predsednika Državnega sveta Mitje Bervarja na 40. letnem posvetu zadružnikov

(Portorož, 5. in 6. marec 2013)

Spoštovane udeleženke in udeleženci letošnjega jubilejnega, že štiridesetega posveta zadružnikov, cenjeni predsednik Zadružne zveze Slovenije in državni svetnik gospod Peter Vrisk, spoštovani gostje, mag. Dejan Židan, predsednik Odbora Državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje, spoštovani gospod Cvetko Zupančič,

dovolite mi, da vas vse prav lepo pozdravim v imenu Državnega sveta in v svojem imenu!

Pred dobrega pol leta je Državni svet poslancem in širši javnosti predstavil Resolucijo za izhod iz gospodarske in socialne krize. V njej je eno od prioritetnih točk namenil zadružništvu in razvoju socialnih zadrug. Ta poudarek v iskanju rešitev iz težke situacije, v kateri se nahajamo, nikakor ni slučajen. Zadružništvo ni ne v slovenskem ne v evropskem merilu nek nepremišljen socialno-ekonomski eksperiment. Nastal je v času krize in je zgodovinsko preizkušen model povezovanja v našem prostoru že 140 let.

Zadružništvo je v tem dolgem in nemirnem obdobju preživelo raznovrstne politične sisteme. To mu je uspevalo, ker so zadružno miselnost že izvorno prežemale nekatere temeljne povezovalne družbene vrednote in cilji, ki so globoko presegale delitve na ozke politične orientacije. Zadružništvo že stoletje in pol deluje po enakih načelih demokratičnosti in solidarnosti, v skrbi za skupnost, prostovoljnost in pravičnost pa vseskozi predstavlja eno od možnih poti do boljše družbe.

Tako je tudi danes. Mnoge evropske države v času krize še toliko bolj spoznavajo, da se s konvencionalnimi podjetji in trdimi tržnimi prijemi preprosto ne da več reševati velikih problemov nezaposlenosti in socialne izključenosti. Medtem ko kapital preprosto sledi neizprosni profitabilni logiki, se zadružni tip povezovanja vse bolj kaže kot možna alternativa prevladujočemu tipu poslovnega organiziranja. Temeljne vrednote, na katerih so osnovane zadruge, so samopomoč, soodgovornost, odgovorno podjetništvo, neposredna demokracija, enakost, enakopravnost in solidarnost. Zaradi skupne lastnine in skupnega upravljanja premoženja zadrug ni mogoče preprosto kupovati in razprodajati na trgu. Zato je zadružništvo tudi bolj naravnano k trajnostnemu razvoju, hitre spremembe in divja tržna nihanja pa ga ne prizadanejo v tolikšni meri.

V zadnjih letih po svetu narašča število proizvodnih zadrug, tudi kot posledica množičnega zapiranja delovnih mest v kapitalističnih podjetjih. Ljudje se organizirajo v zadruge z namenom, da bi lahko nadaljevali z delom. Zadružništvo je zato v tem trenutku eden najbolj inovativnih in najhitreje rastočih sektorjev, kar kažejo tudi podatki - v EU je registriranih 160 000 zadrug s 123 milijoni članov, ki zaposlujejo kar 5,4 milijona ljudi. To, skupaj z drugimi oblikami socialnega podjetništva, predstavlja celo 10 % vseh zaposlitev v EU! Dovolj zgovoren je podatek, ki kaže na veliko moč zadružnega organiziranja, da v svetovnem merilu zadruge povezujejo kar milijardo članov in zaposlujejo 100 milijonov ali za petino več ljudi kot vse svetovne multinacionalke skupaj!

Zadružništvo je v slovenskih razmerah pomembno tudi zaradi usmerjenosti v lokalno okolje. Kar 87 % prometa vseh zadrug se ustvari na področju kmetijstva in gozdarstva. V Sloveniji ste zadružniki s svojim delovanjem prisotni skoraj v vsaki vasi. Zato poznate potrebe in želje slovenskega podeželja in ste dejavni nosilci njegovega razvoja. Vaša odgovornost je zato velika, prav tako kot je velika tudi odgovornost države, da ustvarja pozitivne pogoje za razvoj zadrug, da bodo te zlasti na podeželju še naprej lahko prispevale k zaposlenosti ter k bolj enakomernemu razvoju vseh delov države. Zaradi specifike slovenskih razmer- to je razdrobljene posestne strukture, majhne povprečne velikosti kmetij in velikega deleža kmetijskih površin na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje- pa kmetijske in gozdarske zadruge že štiri desetletja pomembno prispevate k boljšemu položaju primarne pridelave na trgu, prilagajanju ponudbe povpraševanju in, širše gledano, tudi k ohranjanju malih in srednjih kmetij ter poseljenosti podeželja.
Ob tem premorete zadruge veliko morda še ne povsem izkoriščenih možnosti za širitev, organiziranje in spodbujanje nastajanja zadružnih kooperativ. Gre za potencial na področju razpoložljivih nacionalnih virov na podlagi geostrateškega položaja, izkoriščanja gozda in lesa, vode, hrane in energije, za katere smo v Državnem svetu v že omenjeni Resoluciji za izhod iz krize ocenili, da predstavlja priložnost za okoli 50 000 novih delovnih mest. Zadružniki imate odlične izkušnje, premorete zdrav kapital in vrhunsko znanje za širitev svojih dejavnosti na še druga področja in dejavnosti, tudi na tista, kjer doslej iz različnih razlogov morda še ne delujete. To je zagotovo tudi priložnost za razvoj novih zadružnih subjektov, kar vse lahko prispeva k reševanju posledic gospodarske in finančne krize, k gospodarski rasti, večji socialni vključenosti in varovanju okolja.

Morda naj ob zaključku omenim še, da smo svetniki v Resoluciji za izhod iz krize, glede na zaskrbljujoče stanje pri prehranski samooskrbi, posebej podprli oblikovanje in delovanje zadružništva na področju pridelave zelenjave in drugih poljščin, pa tudi razvoja distribucijskih kanalov in oblikovanja močnih slovenskih blagovnih znamk na prehrambnem in drugih področjih. Vseskozi šepajo tudi spremembe obstoječih razmerij v delitveni pogači med proizvajalci, zadrugami, živilsko-predelovalno industrijo in trgovino.
Spoštovane zadružnice in zadružniki, cenjeni gosti,

Zadružna zveza se je v 40. letih delovanja oblikovala v močan gospodarski subjekt, prepoznan in vpliven tako doma kot v mednarodnih zadružnih povezavah. Zastopstvo v Državnem svetu omogoča, da so stanovska stališča kmetov in zadružnikov slišana, argumentirana in upoštevana v zakonodajnem procesu. Predsednik Zadružne zveze gospod Peter Vrisk ima kot državni svetnik zelo veliko zaslug za to, da je aktualna zakonodaja naklonjena nadaljnjemu razvoju slovenskega zadružništva. Ob tej priložnosti čestitam Zadružni zvezi Slovenije in njenemu vodstvu za dobro opravljeno delo, vsem skupaj pa zaželim, da bi strokovno srečanje potekalo v skladu z žlahtno tradicijo zadružnega in stanovskega druženja, ter uresničilo pričakovanja organizatorjev in udeležencev.

Hvala za besedo.

Tradicionalni posvet slovenskih zadružnikov