Novice

Državni svet je na 20. redni seji 11. 11. 2009 obravnaval novele Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru, Zakona o varstvenem dodatku in Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter Predlog resolucije o Strategiji za Jadran.

Državni svet ni podprl Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Predlog naj bi izvršil odločbo Ustavnega sodišča in zagotovil učinkovitejše delovanje in način upravljanja sklada tako, da bo imel v prihodnje še posebej pomembno vlogo pri izvajanju aktivne zemljiške politike. Po novem bo lahko sklad namenil presežek prihodkov nad odhodki razvoju svoje dejavnosti in za pokrivanje obveznosti iz naslova odškodnin za nezmožnost uporabe kmetijskih zemljišč in gozdov v skladu z zakonom, ki ureja denacionalizacijo. Predlog zakona predvideva dokončno ureditev evidence nepremičnin, ki so v lasti države, občinam v katerem ležijo gozdovi v lasti Republike Slovenije, pa namenja del sredstev pridobljenih iz donosa koncesijske dejavnosti s področja gozdarstva. Predlog ureja tudi dokončanje prenosov nezazidanih stavbnih zemljišč na občine in omogoča neodplačne prenose dodatnih nezazidanih stavbnih zemljišč na občine v primerih, ko se zasleduje javni interes oziroma v teh primerih omogoča tudi sklepanje neodplačnih pogodb o stavbni pravici, stvarni služnosti in soglasij.

Državni svet meni, da so predlagane spremembe zakona nesprejemljive, saj med drugim odpravljajo tudi nadzor Državnega zbora nad delom državnega sklada kmetijskih zemljišč in gozdov - z odpravo javnega nadzora bo mogoče kmetijska zemljišča in gozdove podrediti ozkim kapitalskim interesom. Predlog novele ne izboljšuje problematike gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči in gozdovi v lasti Republike Slovenije ter ne odpravlja določenih nepravilnosti. Vprašal se je, ali je upravičeno, da bi občinam, v katerih so gozdovi, ki so v državni lasti in z njimi gospodari sklad, namenjali finančna sredstva, pridobljena s koncesijskimi dajatvami. Vprašljiv je tudi predlog predlagatelja zakona, da se nezazidana stavbna zemljišča, ki so zdaj v resnici kmetijska zemljišča, prenašajo na občine. Če se bo to realiziralo je potrebno nujno določiti, v katerem primeru bo sklad svoja zemljišča prenesel na občino neodplačno in v katerem primeru proti plačilu.

Državni svet ocenjuje, da se vloga Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije z načrtovanim zmanjšanjem prihodkov zmanjšuje. Zaradi zmanjšanja sredstev je ogroženo nadaljnje delovanje sklada, predvsem pa sredstev ne bo za nakup in zaokroževanje kmetijskih zemljišč in nujno potrebnega povečevanja obsega nakupov državnih gozdov ter trajnostno gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči in gozdovi. Omenjene dejavnosti sklada so v nacionalnem interesu, poleg tega naj bi imel trajnostni razvoj kmetijstva osrednjo vlogo v načrtovani prihodnji Strategiji razvoja kmetijstva.

Državni svet je podprl Predlog resolucije o Strategiji za Jadran. Resolucija predlaga Vladi razglasitev Severnega Jadrana za zavarovano območje, pri čemer bi se ta status v sodelovanju z drugimi državami tega območja vključil v Strategijo za Jadran. Obenem sledi sklepom Državnega sveta z 19. 9. 2007 in 11. 3. 2009, ki je ob obravnavi problematike načrtovane gradnje plinskih terminalov v Tržaškem zalivu in v Kopru zavzel negativno stališče do navedenih projektov.

Predlog v 6. točki sledi stališčem Državnega sveta, ki podpira vse dosedanje aktivnosti Vlade in pristojnega ministrstva, ki si v okviru Mešane slovensko- italijansko-hrvaške komisije za varstvo voda Jadranskega morja in obalnih območij pred onesnaženjem prizadeva za določitev celotnega območja severnega Jadrana za ekološko občutljivo ter zaščiteno območje. Ob tem pa opozarja na mnenje Ministrstva za promet, ki predlaga, da se beseda "zavarovano" nadomesti z besedama "posebej občutljivo". Na zavarovanih območjih, kjer se varuje določene habitatne prostore, je treba predpisati posebne omejitvene režime, ki večinoma izključujejo druge rabe prostora, tudi pomorsko plovbo, ki je predpisana z mednarodnimi konvencijami.

V 7. točki resolucija nasprotuje namestitvi terminalov za utekočinjeni zemeljski plin ob slovenskih teritorialnih vodah in v širšem Tržaškem zalivu. Ob tem Državni svet opozarja na stališče Ministrstva za promet, ki predlaga dopolnitev 7. točke z naslednjim besedilom: "Zaradi sorazmerne omejenosti in zaprtosti občutljivega prostora ter hkrati zaradi strateško izredno pomembne geografske lege za razvoj okoljsko najsprejemljivejšega transporta v okviru celovitega evropskega transportnega omrežja (najkrajša intermodalna navezava pomorskih avtocest na V. in X. cestno-železniški TEN-T koridor) se bo Republika Slovenija zavzemala, da bosta v pomorskem prometu Severnega Jadrana, še posebej pa v Tržaškem zalivu, imela prednost potniški promet in intermodalni transport kosovnih tovorov z zabojniki in drugimi okoljsko sprejemljivimi načini transporta, omejeval pa se bo transport velikih količin nevarnih tekočih in plinastih tovorov, ki se jih lahko varneje in bolj ekonomično transportira po ustreznih cevovodih."

Državni svet je podprl Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru. Strinjal se je z ustanovitvijo nove članice Univerze v Mariboru, Fakultete za turizem s sedežem v Brežicah, ker se tako dopolnjuje ponudba študijskih programov s področja turizma, ki jih že ponujajo visokošolski zavodi v drugih okoljih. V razpravi pa so državni svetniki izrazil pomisleke, ker naj ne bi bilo zagotovljenih dodatnih sredstev za ustanovitev oziroma začetek dela te fakultete in ker je pomanjkljivo navedena kadrovska zasedba nove fakultete.

Državni svet je podprl Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o varstvenem dodatku, ki ga je v Državni zbor vložila skupina poslancev s prvopodpisanim poslancem Jakobom Presečnikom. Novela izenačuje pravice uživalcev kmečkih pokojnin do varstvenega dodatka z ostalimi prejemniki, določenimi v zakonu v skladu z veljavnimi predpisi v Republiki Sloveniji. S priznanjem varstvenega dodatka tudi kmečkim zavarovancem brez izjeme, tudi tistim, ki so uživalci pokojnine po prejšnjem Zakonu o starostnem zavarovanju kmetov ali so bili zavarovani za ožji obseg pravic, bodo uresničena osnovna načela solidarnosti in vzajemnosti, na katerih temelji slovenski pokojninsko-invalidski sistem. S sprejemom predloga zakona se bo izboljšal materialni in socialni položaj kmečkih zavarovancev, prejemnikov najnižjih pokojnin, s tem bo izpolnjen tudi cilj Zakona o varstvenem dodatku, sprejetem v letu 2008, katerega glavni namen je pomagati s finančnimi sredstvi prejemnikom najnižjih pokojnin. Izločanje kmečkih upokojencev, prejemnikov najnižjih pokojnin, pri prejemanju letnega dodatka je zato neupravičeno, nepravično in neustavno.

Državni svet je podprl Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je v Državni zbor vložila skupina poslancev s prvopodpisanim poslancem Jakobom Presečnikom. Predlog zakona predstavlja socialni korektiv, saj uzakonja širitev pravice do letnega dodatka kmetom. Cilj zakona je izenačiti pravice uživalcev kmečkih pokojnin, ki so plačevali kakršnokoli zavarovanje, do letnega dodatka z ostalimi prejemniki, določenimi v zakonu v skladu z veljavnim pokojninsko-invalidskim sistemom v naši državi, ki zaradi vgrajenih načel solidarnosti in vzajemnosti, določenim kategorijam zavarovancev zagotavlja najnižjo pokojnino. S priznanjem letnega dodatka tudi kmečkim zavarovancem brez izjeme, tudi tistim, ki so uživalci pokojnine po prejšnjem Zakonu o starostnem zavarovanjem kmetov ali so bili zavarovani za ožji del pravic, bodo uresničena osnovna načela solidarnosti in vzajemnosti, na katerih temelji veljavni pokojninski-invalidski sistem pri nas.

Državni svetniki so podrli vprašanja državnih svetnikov Jožeta Mihelčiča v zvezi s problematiko financiranja regionalnih televizijskih programov in Marijana Klemenca v zvezi z ureditvijo statusa članov in predsednikov izpitnih komisij za voznike motornih vozil.

Državni svet ni priznal državnemu svetniku Borisu Popoviču imunitete, ki se nanjo tudi ni skliceval.

Več o seji (sklepi, magnetogram, zapisnik)