Delo komisij

Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na seji 27. oktobra 2010 podprla predlog zakona o soglasju in poroštvu Republike Slovenije za obveznosti DARS, d.d., v višini 297,811 milijonov evrov, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih ter Predlog zakona o interventnih ukrepih zaradi gospodarske krize.

Namen predloga zakona o soglasju in poroštvu države za obveznosti DARS, d.d. iz kreditov in izdanih dolžniških vrednostnih papirjev je zagotovitev manjkajočih sredstev za pravočasno realizacijo gradnje določnih odsekov ter ostalih investicij, ki jih določa Letni plan razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2010. Komisija je podprla predlog zakona, s katerim daje država soglasje in poroštvo za dodatno zadolževanje DARS v višini 297,811 milijonov evrov, ki so potrebna za nemoteno izvajanje februarja 2010 sprejetega letnega plana. Ob podpori pa so člani komisije ponovno opozorili na velik razkorak med lastnimi viri in posojili DARS za gradnjo avtocest, saj je danes zadolževanje ključni vir financiranja gradnje avtocestnega križa. Komisija pričakuje, da bodo postopki zadolževanja potekali v skladu s predpisi in transparentno. Komisija opozarja na finančno vzdržnost in se sprašuje, ali so finančne projekcije odplačevanja kreditov v predvidenem obdobju dovolj realne. Če DARS v skladu s finančnim tokom ne bo sposoben odplačevati kreditov, bo namreč to breme padlo na davkoplačevalce.  Prepričani so tudi, da je pojem primerljivosti obrestne mere kreditov kot eden od pogojev za najem kreditov preohlapno določen. Komisija je bila tudi seznanjena, da bodo za reprogramiranje dosedanjih kreditov potrebna dodatna poroštva države. Nekateri državni svetniki so menili, da predlagano poroštvo države v višini 297,811 milijonov evrov za kredite DARS-a ni v skladu s Slovensko izhodno strategijo 2010 - 2013 in Programom stabilnosti, ki ga je konec januarja letos sprejela Vlada.

Z novelo zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih se sledi odločbi Ustavnega sodišča glede določanja odmorov in časa razpoložljivosti za prevoze potnikov v linijskih prevozih, krajših od 50 km . Komisija je zakon podprla in ocenila, da se pravice mobilnih delavcev ne spreminjajo.  in ožajo. , ampak zakon določena vprašanja povzema   , katerih i predlagane rešit

Cilj Predloga zakona o interventnih ukrepih zaradi gospodarske krize je v čim krajšem času in v čim večji meri zmanjšati tveganje za stabilnost javnih financ v obdobju finančne krize, kar Vlada želi doseči predvsem z zmanjšanjem javnofinančnih odhodkov. Na slabo javno-finančno situacijo je poleg finančne krize vplivalo tudi povečanje nekaterih pravic prebivalstva in povečanje deleža izdatkov za pokojnine. Ker Vlada ni uspela doseči dogovora s sindikati javnega sektorja, je v interventni zakon vključila tudi ukrepe na področju plač v javnem sektorju, pa tudi zmanjšanje izdatkov, ki v skladu z Zakonom o financiranju občin, pripadajo občinam. Člani komisije so poudarili,  da so v sedanji finančni situaciji varčevalni ukrepi nujni in razumljivi, zato predlog zakona podpirajo, ob tem pa so podali nekaj pomislekov glede posameznih rešitev. Kot prvo opozarjajo, da bi morali najprej poseči v tekoče odhodke in šele kot zadnji možni ukrep posegati v investicijske prihodke, ki trenutno upadajo in imajo multiplikativne učinke na gospodarstvo. Z ohranjanjem deleža  sofinanciranja občinskih investicij na ravni iz leta 2010 v naslednjih dveh letih bi samo še bolj upočasnili investicijski ciklus, obenem pa se bodo zaradi omejevanja socialnih transferov in večje socialne stiske ljudi občinski proračuni še bolj obremenili. Komisija se strinja s protesti obeh reprezentativnih združenj občin in številnih občin ter ne podpira 11. člena predloga zakona, s katerim Vlada za prihodnji dve leti predlaga, da ostane delež sredstev za sofinanciranje investicij občin iz državnega proračuna na ravni letošnjega leta, to je 4% skupne primerne porabe občin. Komisija tudi opozarja, da se s predlaganimi ukrepi neenakomerno obremenjuje različne socialne sloje. Glede na določbe o plačah javnih uslužbencih predlog zakona pomeni enostranski ukrep Vlade v odnosu do socialnih partnerjev, poleg tega se z nekaterimi predlaganimi rešitvami še dodatno povečujejo plačna nesorazmerja, ki so bila vzpostavljena z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju. Član komisije Drago Ščernjavič, ki v Državnem svetu zastopa interese delojemalcev, je opozoril, da Vlada zaradi zasledovanja cilja varčevanja na masi za plače in druge prejemke javnih uslužbencev izvaja štiri ukrepe: Na njen predlog je Državni zbor s spremembami zakona o sistemu plač v javnem sektorju spremenil kvorum za veljavnost Aneksa h Kolektivni pogodbi za javni sektor,  istega dne, ko je predložila v Državni zbor zakon o interventnih ukrepih zaradi gospodarske krize, je s sklepom odpovedala Kolektivno pogodbo za javni sektor, po njenem pooblastilu pa je generalni državni pravobranilec na pristojno sodišče predložil predlog za razvezo 50. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor. Po njegovem bo ta zakon povzročil dodatna nesoglasja in razslojevanje, zapira pa tudi socialni dialog. 

Mnenja komisije