Delo komisij

Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na seji 25. avgusta 2010 podprla nov Predlog zakona o geodetski dejavnosti, Predlog zakona o odgovornosti za jedrsko škodo ter se seznanila s Poročilom o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v Sloveniji leta 2009.

Veljavni zakon o geodetski dejavnosti je treba uskladiti z Direktivo o storitvah na notranjem trgu ter Direktivo o priznavanju poklicnih kvalifikacij, pri čemer gre za take spremembe, da je potreben nov zakon. Ob podpori zakonu so člani komisije izpostavili relativno visoke cene geodetskih storitev, ki predstavljajo tudi enega od vzrokov za neurejeno stanje na tem področju. Čeprav naj bi prav s prehodom opravljanja storitev na prostem trgu prispevali k nižjim cenam, so se cene geodetskih storitev od leta 2008, ko niso podvržene minimalnim tarifam, dvignile. kar občutijo tako posamezniki kot tudi občine. Glede na to, da se predlaganimi rešitvami poenostavljajo določeni postopki in omogoča opravljanje teh storitev v določenih primerih tudi tujim izvajalcem, komisija pričakuje padec cen geodetskih storitev, to pa bi imelo lahko tudi pozitivne učinke na hitrejšo vzpostavitev popolnih podatkov o dejanskem stanju vseh nepremičnin v Sloveniji.

Predlog zakona o odgovornosti za jedrsko škodo sledi Pariški konvenciji in Bruseljski dopolnilni konvenciji, ki sta trenutno aktualna in obvezujoča dokumenta za Slovenijo na področju jedrske varnosti. Trenutno se uporablja zastareli zvezni Zakon o odgovornosti za jedrsko škodo, ki se sklicuje na Dunajsko konvencijo, ki za Slovenijo ni več obvezujoča. Predlog zakona ureja vprašanja glede odgovornosti za posledice morebitne jedrske nesreče, pri čemer komisija ugotavlja, da se bodo stroški za kritje odgovornosti v primerjavi s sedanjo ureditvijo povečali. Komisija pričakuje dosledno izvajanje nadzora nad uporabniki, saj se razširja finančna odgovornost tudi na državo, predvsem pa poostren nadzor zmanjšuje nevarnost za nastanek nesreče na minimum.

Člani komisije so se seznanili s Poročilom o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v Sloveniji leta 2009. Zanimalo jih je, kako škodljivi so vplivi javljalnikov požarov, ki vsebujejo radioaktivni sestavni del. Predstavniki Uprave za jedrsko varnost ter Agencije za jedrske odpadke so jim zagotovili, da je nadzor nad javljalniki dober, ljudem v prostorih, kjer so vgrajeni, pa niso nevarni, problem lahko nastane le pri neustreznem servisiranju. Državni svetniki so opozorili na občasno preobremenjenost osebja v NEK, predvsem v času remontov, kar lahko poveča možnost napake in posledično nesreče. Opozorili so tudi na pomembnost učinkovitega ukrepanja v primeru odkrivanja tekočih radioaktivnih odpadkov.

Mnenja komisije k obravnavanima predlogoma zakonov in k Poročilu