Novice

Državni svetniki so se 23. novembra dobili na 50. seji, ki je bila tudi zadnja v IV. mandatu Državnega sveta. Dnevni red seje je bil obsežen, med drugim so državni svetniki kot 3. točko obravnavali Gradivo Banke Slovenije o stanju v slovenskem bančnem sistemu. Seja je bila v tem delu zaprta za javnost, ker je šlo za obravnavo zaupnega gradiva. Seje Državnega sveta se je udeležil tudi guverner Banke Slovenije, dr. Marko Kranjc.

www.skledar.tv

Državni svetniki so na svoji zadnji seji podprli prvo zahtevo za parlamentarno preiskavo. Izglasovali so Predlog zahteve za odreditev parlamentarne preiskave za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma, da so bili vpleteni v nepravilnosti pri dodeljevanju posojil bank oz. kreditnih institucij v pretežni državni lasti (kreditne institucije znotraj NLB skupine in NKBM d.d.) oz. da so bila posojila dodeljena na podlagi z njimi povezanih fizičnih ali pravnih oseb in z njihovo vednostjo. Namen parlamentarne preiskavi je:

• ugotoviti in razjasniti vsa dejstva in okoliščine ter ocenitev dejanskega stanja dodeljevanja t.i. slabih posojil v bankah oziroma kreditnih institucijah v pretežni državni lasti – kreditne institucije znotraj NLB skupine in NKBM d.d.
• ugotoviti politično odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi suma, da so bili vpleteni v dodeljevanje t.i. slabih posojil bank oziroma kreditnih institucij v pretežni državni lasti – kreditne institucije znotraj NLB skupine in NKBM d.d. – oziroma zaradi suma, da so zlorabili svoj politični vpliv, da so bila t.i., slaba posojila dodeljena ali pa so bila dodeljena z njihovo vednostjo
• ugotoviti ali je šlo tudi za politične dogovore in kdo od nosilcev javnih funkcij in v kakšni vlogi ter s kakšnim interesom in s čigavo vednostjo naj bi bil domnevno vpleten v dodeljevanje t.i. slabih posojil
• ugotoviti, kdo od nosilcev javnih funkcij je politično odgovoren zaradi domnevne opustitve dolžne poklicne skrbnosti pri upravljanju s kapitalskimi naložbami RS v NLB skupini in NKBM d.d. oziroma ugotoviti zakaj vlada RS kot lastnik oziroma njeni predstavniki v nadzornih organih niso (pravočasno) ukrepali in so dopuščali takšno poslovno politiko.

www.skledar.tv

Na pobudo državnega svetnika Jožeta Mihelčiča je na seji potekala tudi razprava o problematiki slovenske konjereje. Državni svetniki so se seznanili s poročilom Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in prisluhnili predlogom za izboljšanje položaja slovenske konjereje in jih potrdili. Kar 10% slovenskih kmetij se ukvarja z rejo konj (gre za višji odstotek v primerjavi z rejo drobnice), vendar se reji konj ne priznava statusa pomembne panoge v živinoreji, kmetijstvu in prehranski verigi. Konjereja se tako nahaja v eni najhujših kriz po letu 2003 oziroma od časov predpristopnih pogajanj za vstop v EU. To je npr. čisto nerazumljivo, če pogledamo položaj v Avstriji, kjer se je status konjereje po vstopu v EU izboljšal. Predvsem reja plemenskih konj (kobile z žrebeti) je postala skoraj povsem neekonomska dejavnost, očitno pa se uresničuje teza, da bodo konje redili samo še bogati ljudje. Število konj v Sloveniji trenutno še narašča, gre pa to predvsem na račun poceni nakupov v tujini (nekontroliran uvoz). Velika težava je tudi s cenami veterinarskih storitev, ki jih za razliko od drugih živinorejskih panog v celoti krijejo lastniki.
Predstavnik Ministrstva za kmetijstvo in okolje za rešitev situacije na področju konjereje ni napovedal nobenih ukrepov in spremembe statusa konjereje.
Predstavnica Veterinarske uprave RS pa je poudarila, da se zavedajo, da velike stroške pregledov krijejo lastniki, vendar veterinarji le tako lahko nadzorujejo pojav različnih bolezni in njihovo pravočasno zatiranje.

Zato je Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravila nabor ukrepov, ki bi izboljšali stanje:

• sprejeti je potrebno nujne in takoj izvedljive ukrepe na področju selekcije, evidentiranja ter programa razvoja podeželja;
• Ministrstvo za kmetijstvo in okolje mora konjerejo upoštevati v vseh dolgoročnih programih razvoja kmetijstva in živinoreje v RS;
• konjereja lahko postane enakovredna in konkurenčna kmetijska panoga, s katero bo mogoče ustvarjati dohodek le, če bo država sprejela ukrepe, ki bodo to omogočali;
• konjereja je strateška panoga v javnem interesu in jo je zato treba obravnavati kot kmetijsko dejavnost in zaradi njenih ekonomskih in družbenih potencialov ( prehrana, turizem, kulturna dediščina, varstvo okolja, šport…) dodatno spodbujati;
• reševanje konjereje mora potekati v partnerskem odnosu med stroko, rejci in politiko;
• glede na pridružitev Hrvaške EU se predlaga, da se z vidika zagotavljanja zdravstvenega varstva živali natančno preveri, če Hrvaška izpolnjuje vse pogoje na področju kmetijstva in ribištva;
• Državni svet predlaga, da se s problematiko slovenske konjereje seznani tudi pristojno delovno telo Državnega zbora.

V Ljubljani je bila v septembru 21. mednarodna konferenca Jedrska energija za novo Evropo, ki se je udeležil predsednik Državnega sveta. Takrat je bilo dogovorjeno, da se na Komisiji za lokalno samoupravo in regionalni razvoj predstavijo zaključki konference. Komisija je pripravila nekaj sklepov, ki so jih potrdili na seji DS. Zaključke so na seji predstavili doc. dr. Tomaž Žagar, predsednik Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije in direktor Uprave RS za jedrsko varnost dr. Andrej Stritar.

1. Komisija se je seznanila s predstavljenimi zaključki 21. mednarodne konference Jedrska energija za novo Evropo, ki je potekala od 5. do 7. septembra 2012 v Ljubljani v organizaciji Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije, podjetja GEN energija d.o.o. in Nuklearne elektrarne Krško. Komisija meni, da pomeni izvedba mednarodne konference s številčno mednarodno udeležbo strokovnjakov in mednarodnih organizacij visoko priznanje in zaupanje v profesionalnost slovenske jedrske stroke, ki je temelj jedrske varnosti.
2. Komisija podpira ključne ugotovitve 21. mednarodne konference in opredelitev pomena jedrske energije za Slovenijo, pomisleke izraža le pri opredelitvi jedrske energije kot trajnostnega vira. Z zvezi s tem pomislekom je bila komisija seznanjena, da je zalog urana več kot zalog nafte, in sicer pri današnji uporabi jedrske energije in brez uporabe recikliranega goriva za 70 let. Jedrsko gorivo, ki danes zapušča jedrsko elektrarno, je izkoriščeno le 4%, preostali del se reciklira, vendar pa je trenutno reciklirano gorivo dražje od svežega goriva iz urana. Z razvojem tehnologij IV. generacije jedrskih elektrarn in posledično večjega deleža recikliranja goriva se zaloge goriva povečajo za 100-krat, kar predstavlja take količine zaloge goriva, da lahko govorimo o trajnostnem viru energije. Komisija ugotavlja, da na ravni EU enotnega mnenja o tem, ali je jedrska energija trajen vir ali ne, še ni.
3. Komisija ugotavlja, da se je javna politika do jedrske energije po nesreči v Fukušimi v nekaterih državah članicah EU spremenila, v drugih državah pa jo še naprej obravnavajo kot varen in zanesljiv in cenovno dostopen vir električne energije. Ob upoštevanju slednjega ter dokumenta Evropske komisije »Energetski načrt za leto 2050«, ki jedrsko energijo opredeljuje kot najpomembnejši vir nizkoogljične proizvodnje električne energije, ki prispeva k nižjim sistemskim stroškom in cenam električne energije, mora država čim prej sprejeti strateške odločitve in se v svojih strateških dokumentih opredeliti do vloge in nadaljnjega razvoja jedrske energije v Sloveniji v prihodnje. Po mnenju komisije je jedrska energija pomemben, zanesljiv in varen ter konkurenčen vir za proizvodnjo električne energije v Sloveniji.
4. Komisija ugotavlja, da s finančnega vidika jedrska energija kot vir za proizvodnjo električne energije praktično nima alternative - le strošek električne energije iz Dravskih elektrarn Maribor je nižji. Morebitno znižanje njenega deleža bi zahtevalo bistveno večje investicije v druge tehnologije in vire energije, pri čemer je vprašanje, ali bi bilo slovensko gospodarstvo oziroma država finančno sposobna takih vlaganj, poleg tega bi bila vprašljiva cenovna dostopnost take energije. Če Slovenija želi nemoteno oskrbo z električno energijo, mora jedrska energija predstavljati pomemben energetski segment.
5. Komisija ugotavlja, da se pojavljajo težave tudi pri zagotavljanju alternativnih obnovljivih virov energije, predvsem so tu mišljene majhne hidroelektrarne.
6. Morebitno podaljšanje obratovanja NEK po izteku prvotno predvidenih 40 let obratovalne dobe verjetno ni bi smelo biti več stvar odločanja, saj je Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost 20. 6. 2012 izdala odločbo, s katero je odobrila spremembe, ki bodo omogočile dolgoročno obratovanje Nuklearne elektrarne Krško.
7. Komisija podpira gradnjo drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško, ne samo zaradi večjih potreb po električni energiji ter zanesljivi, varni in konkurenčni oskrbi z nizkoogljično energijo, ampak zaradi pozitivnih finančnih učinkov takega projekta za slovensko gospodarstvo in dodatnih delovnih mest ter zadostnega domačega znanja.
8. Z vidika uporabnikov električne energije je zelo pomembna nizkoogljičnost in konkurenčnost jedrske energije, prav tako pa tudi varnost obratovanja jedrskih elektrarn, nepredvidljivi okoljski vplivi v primeru izrednih dogodkov ter ravnanje z radioaktivnimi odpadki. Ob tem komisija izpostavlja poročilo Evropske komisije z dne 4. 10. 2012 o zaključku izrednih pregledov evropskih jedrskih elektrarn (t.i. stresnih testov), iz katerega izhaja, da je Nuklearna elektrarna Krško najboljša v Evropi, saj je edina, v kateri so že bili ali bodo v kratkem izvedeni vsi ukrepi, ki so bili med izvedbo stresnih testov prepoznani kot koristni in potrebni za blaženje posledic izrednih naravnih in podobnih nesreč v okolici objekta. Komisija meni, da nas vprašanje varnosti Nuklearne elektrarne Krško pred morebitnimi izrednimi dogodki ne bi smelo skrbeti. Odprto je vprašanje izgradnje končnega odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem, pri čemer komisija pričakuje s strani pristojnega Ministrstva za infrastrukturo in prostor pospešitev aktivnosti in ureditev odprtih vprašanj s sosednjo Republiko Hrvaško, saj je v primeru neizpolnjevanja obveznosti hrvaške pogodbenice Slovenija primarno odgovorna za reševanje problema odlaganja radioaktivnih odpadkov. Poleg tega komisija pričakuje dosledno obveščanje lokalnega okolja in širše javnosti o vseh izvedenih korakih.
9. Če želimo vsebino ugotovitev strokovnjakov s področja jedrske energije približati prebivalcem in uporabnikom električne energije, jih je treba oblikovati v razumljivem jeziku in okrepiti komunikacijo z javnostjo ter ji na ta način približati vizijo jedrske energijo oziroma njene atribute (varnost, zanesljivost, konkurenčnost).
10. Komisija si želi, da bi uspeli do leta 2050 zagotoviti proizvodnjo električne energije brez emisij CO2, vendar gre za zelo ambiciozen cilj, ki ga bo težko doseči.

Obdobno poročilo 2011/2012 Komisije za preprečevanje korupcije sta na seji predstavila predsednik in namestnik Komisije za preprečevanje korupcije. Poročilo je bilo sprejeto in s strani državnih svetnikov pohvaljeno. Ob poročilu se je razvila razprava o trenutni situaciji v slovenski družbi, zakaj se ne znamo držati pravil, zakaj zakoni, ki v drugih državah držijo in se uspešno izvajajo, pri nas nimajo učinka. Državni svetniki pa so opozorili predstavnika Komisije za preprečevanje korupcije, da je nedopustno, da se z njihove strani problematizira institucija veta in se ga predstavlja kot nevarnost za korupcijo. Veto je ustavna kategorija in ne more biti nevarnost za korupcijo.

Pri obravnavi Predloga zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2013 in 2014 je bilo posebej opozorjeno na 48., 64. in 65. člene predloga zakona. Z določbami navedenih členov, ki se nanašajo na zmanjševanje stroškov dela in kazenske sankcije zoper odgovorne osebe neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna države ali občine, se namreč močno posega v avtonomijo direktorjev javnih zavodov, ki delujejo na področjih, ki jih zastopajo člani interesne skupine (zdravstvo, sociala, kultura, znanost, izobraževanje). Pri obravnavi zakona je bilo tudi opozorjeno, da se Vlada RS pred pripravo Zakona o izvrševanja proračuna ni posvetovala in dogovarjala s sindikalnimi partnerji. Predstavniki sindikatov so na seji opozorili, da to ni dobro za dialog.