Novice

Na 50. seji Državnega sveta Republike Slovenije je veleposlanik Zvezne republike Nemčije v Republiki Sloveniji dr. Hans Joachim Goetz predstavil predsedovanje Zvezne republike Nemčije EU v času od 1. januarja do 30. junija 2007, guverner Banke Slovenije mag. Mitja Gaspari pa vlogo Banke Slovenije v okviru sistema Evropske centralne banke.

Državni svet je v nadaljevanju obravnaval Predlog zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji. Predlog zakona naj bi uredil položaj in opredelil področja posebnih pravic romske skupnosti v Republiki Sloveniji, pristojnost državnih organov in organov samoupravnih lokalnih skupnosti za njihovo izvajanje ter sodelovanje predstavnikov romske skupnosti pri uresničevanju njihovih pravic in obveznosti, določenih z zakonom. Državni svet je pozdravil predlog, saj je že večkrat tudi sam v svojih razpravah opozarjal na nujnost po zakonski ureditvi tega področja, tako kot predvideva Ustava RS. Vendar so državni svetniki izpostavili nekatere nedorečenosti predloga zakona. Vse posebne pravice veljajo tudi za Rome, ki živijo običajno življenje, kot ga živijo ostali prebivalci naše države, zato bi bilo nesprejemljivo, da bi bili deležni še vseh posebnih pravic, razen kolikor se nanašajo na jezik, predšolsko in šolsko vzgojo ter njihovo kulturo. Sestava delovnega telesa za spremljanje položaja romske skupnosti je neustrezna, saj gre za sodo število, namesto 6 članov bi jih moralo biti 7. To delovno telo bi morale imeti samo tiste občine, ki so zavezane, da morajo v občinskem svetu imeti predstavnika romske skupnosti. Obstajati bi morali tudi kriteriji za razdeljevanje sredstev. Svetniki so še opozorili, da predlog zakona ne opredeljuje, kdo je Rom in za kateri romski jezik gre, saj jih je več vrst. Državnemu svetu se zastavlja vprašanje soodločanja v javnih zadevah, ki se nanaša na pripadnike romske skupnosti predvsem z vsemi drugimi zakoni in ukrepi, ki so izven predloga zakona. Način soodločanja v javnih zadevah, ki se nanašajo na pripadnike romske skupnosti, ni opredeljen, razen kolikor drugi odstavek 12. člena določa, da morajo državni organi, nosilci javnih pooblastil in organi samoupravne lokalne skupnosti, pridobiti predhodno mnenje sveta, kadar sprejemajo ali izdajajo predpise in druge splošne pravne akte, ki se nanašajo na položaj romske skupnosti. Tu se zopet postavlja vprašanje širine področja urejanja položaja romske skupnosti in obveznost državnih organov in drugih do pridobitve predhodnega mnenja sveta.

Državni svet je obravnaval tudi vladni Predlog zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin. Predlog zakona naj bi uredil stvarno premoženje, ki je v lasti Republike Slovenije in vseh delov lokalnih skupnosti, ki imajo pravno subjektiviteto. Cilji predloga so sistematična in enovita ureditev področja ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti; razmejitev uporabe zakona kot generalnega predpisa ter uporabo predpisov s specialnih področij; vzpostavitev ažurne skupne evidence nepremičnega premoženja države; zagotovitev možnosti hitrejšega prilagajanja razmeram na trgu; zagotovitev preglednosti in učinkovitosti pri ravnanju s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti ter jasno določen krog subjektov, za katere velja zakon. Državni svet je pozdravil prizadevanja Vlade RS za doseganje ciljev iz predloga zakona, vendar pa se v zvezi z ravnanjem s stvarnim premoženjem postavlja kar nekaj vprašanj. Termin "pokrajine" in njenega premoženja iz predloga zakona bi moral biti izpuščen, saj Slovenija še nima pokrajin: Državni svetniki so opozorili na poenotenje izrazov, predvsem glede izvajanja in izvrševanja kot tudi pri poimenovanju pristojnega organa v občini za upravljanje s premoženjem. Predlog zakona oziroma njegova obrazložitev ne daje zadovoljivega odgovora na nekatera vprašanja in sicer v zvezi različnimi državnimi organi, o razmerjih med njimi in drugimi državnimi organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti, ki uporabljajo posamezne dele sicer enotne stavbe. Ni jasno, ali bo vsak posamezni državni organ določen za upravljavca posameznega premoženja ali pa bo lahko posamezen upravljavec določen za več nepremičnin. Stanje poslabšuje dejstvo, da so ponekod v istih stavbah državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti ali različni državni organi v isti stavbi. V takem primeru bi bil smiseln skupen upravnik (ne upravljavec), podobno kot ga pozna Stanovanjski zakonik ali pa bo poseben upravljavec, ki bo poleg ravnanja s stvarnim premoženjem skrbel še za obratovanje svojega dela stavbe. Prav tako ni jasna določitev upravljavcev v primeru različnih državnih organov oziroma državnih organov, samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih državnih organov, če le ti uporabljajo le posamezne dele sicer enotne stavbe. Državni svet je izpostavil še vprašanja glede usklajenosti z zemljiško knjigo, katastrom in upravičencev za predlaganje zemljiškoknjižnih postopkov, učinkovitosti in smiselnosti upravljanja s stvarnim premoženjem države, ki ga bo izvajal vsak upravljavec (vsak posamezni državni organ). Predlog zakona sicer vzpostavlja centralno evidenco premoženja države, ki naj bi bila zaupana ministrstvu, pristojnemu za upravo, ki bo organiziralo tudi interni trg nepremičnega premoženja države, vendar pa se bo lahko izkazalo, da bo potrebno zaradi specifičnosti področja le tega zaupati organu, ki bi se ukvarjal le s stvarnim premoženjem države. Po zgledu drugih držav, bi se lahko ustanovila posebna nepremičninska družba kot gospodarska družba v državni lasti, ki bi kot gospodarsko dejavnost opravljala storitve ravnanja s stvarnim premoženjem države.

Državni svet je podprl vprašanja državnih svetnikov in sicer Jožeta Ilca in na Vlade RS naslovil vprašanje, kdaj bo le-ta podelila koncesije za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v loviščih in določilo upravljavca; od Ministrstva za notranje zadeve pa pričakuje odgovor v zvezi z policijskim nadzorom nad registracijo vozil v javnem prometu. Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je Državni svet naslovil vprašanje Marjana Maučeca, zakaj se delo Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota kot javnega zavoda, s strani države za delo, ki ga opravlja po naročilu države, ne financira po dvanajstinah enako kot vsi ostali javni zavodi v Republiki Sloveniji. Od Ministrstva za finance se pričakuje odgovor na vprašanja Rada Krpača v zvezi z reorganizacijo carinske službe in ali se ob tem ukinja oziroma zapira Carinski urad v Dravogradu, ali ne bi bilo smiselno počakati z reorganizacijo in racionalizacijo carinske službe na čas ob vstopu Hrvaške v EU in ali ne bi bilo smiselno preložiti razmišljanja o ukinitvi Carinskega urada v Dravogradu na obdobje po uveljavitvi pokrajin v Sloveniji in po izgraditvi številnih poslovnih con, ki so v teku na Koroškem.

Državni svet je izvolil Mirana Bavčarja za člana komisij Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter za malo gospodarstvo in turizem. Sprejel je tudi poročilo o delu Državnega sveta v 2006.