Novice

Na 41. izredni seji Državnega sveta so državni svetniki odločali o pobudi za sprejem zahteve za razpis referenduma v zvezi z Zakonom o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH) in pobudi za sprejem zahteve za razpis referenduma v zvezi z Zakonom o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB). Pobudi, ki jo je vložila skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Mihaelom Jenčičem, nista bili sprejeti. Pobudo za razpis referenduma o slovenskem državnem holdingu je podprlo 16 državnih svetnikov, 20 jih je bilo proti, medtem, ko je pobudo za razpis referenduma o t.i. »slabi banki« podrlo 12 državnih svetnikov, 24 pa je pobudi nasprotovalo. Razprava o obeh pobudah je bila dolga in vsebinska

www.skledar.tv

Glede ustanovitve slovenskega državnega holdinga so bili najbolj izpostavljeni očitki zakonu v tem, da ni jasno zapisan način, kako bodo doseženi cilji zapisani v uvodnih členih zakona, večina zakona se ukvarja z ustanovitvijo holdinga, ne pa z njegovim delovanjem. Rečeno je bilo, da na določene pomanjkljivosti koncepta opozarja tudi OECD. Šele sprejeti podzakonski akti bodo določali nastanek strategij, smernic, letnih načrtov… holdinga, kar je zgrešeno, saj bodo šele podzakonski akti odločali o učinkovitosti sistema. Predlagatelji razpisa referenduma so tudi opozorili, da prihodki od državnega premoženja ne bodo prihodki proračuna RS , ampak bo s temi sredstvi razpolagal holding. To pa ni skladno s 146. členom Ustave RS, da država in lokalne skupnosti sredstva za uresničevanje svojih nalog pridobivajo tudi iz lastnega premoženja. Prav tako ustanovitev ZSDH ne zasleduje načela umika države iz gospodarstva.

www.skledar.tv

Stališča Vlade RS je zastopal finančni minister dr. Janez Šušteršič, ki je dejal, da se bo strategija o upravljanju z državnimi kapitalski vložki sprejemala v Državnem zboru in da ni bojazni, da bi se pred tem izvedla prodaja državnega premoženja. Takšen način je bil tudi doslej. Prihodki od prodaje državnega premoženja že sedaj niso del proračuna in se iz tega ne morejo plačevati tekoči izdatki proračuna, ampak se denar namenja za poplačilo dolgov, investicije… Vlada s sprejemanjem tega zakona zasleduje cilj transparentnosti ter urejenosti na tem področju. Izjema glede financiranja iz prodaje je pokojninska blagajna kamor mora iti 10% od vsake prodaje državnega premoženja.

Glede razpisa referenduma o t. i. "slabi banki" je bilo s strani predlagateljev izpostavljeno, da je ureditev kot se jo predlaga v zakonu nepotrebna in neracionalna iz več razlogov:

• čiščenje bančnih bilanc lahko traja zelo dolgo, država pa bo morala plačati nekajkrat več kot bi bilo preprosto povečanje kapitala bank, v katerih ima država pomemben lastniški delež
• vse banke v Sloveniji so solventne in jih ni potrebno sanirati
• prezadolžene gospodarske družbe so tiste, ki jih je potrebno sanirati, ta sanacija pa ne terja sanacije bank na sploh
• banke v RS doslej še nikoli niso imele toliko kapitala, kot ga imajo danes, kar je posledica zahtev glede strožje kapitalske ustreznosti kreditojemalcev

Predlagana rešitev je škodljiva za državljane zato, ker terja več denarja kot dokapitalizacija bank, država bo s to sanacijo reševala tudi deleže privatnih lastnikov v bankah, prenos slabih terjatev predstavlja tudi večje tveganje za državo.

Minister Šušteršič je rešitev z ustanovitvijo »slabe banke« zagovarjal, da je ravno toliko vredna oziroma draga kot kakšna druga možnost. Je pa to hitrejši način reševanja. V Vladi RS se zavedajo, da banke same niso sposobne reševati nakopičenih problemov slabih terjatev, kar so žal že dokazale. Na ta način bo država lahko ustanovila eno ekipo strokovnjakov, ki se bodo sistematično lotevale problemov. Hkrati s tem priznamo vse slabe terjatve in nič ne prekrivamo. Prav tako je poudaril, da je to nov način pri nas, da se zavedajo, da je npr. Irska naredili nekaj napak, ki jih pri nas ne bodo ponavljali. S tem rešujemo tudi problem prezadolženega podjetniškega sektorja, ki trenutno kljub možnostim prodaje in dobrim produktom ne pride so svežega denarja.