Delo komisij

Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je obravnavala vladni Predlog zakona o prostorskem načrtovanju. Na seji so predstavniki predlagatelja Ministrstva za okolje in prostor predstavili razloge za novo ureditev prostorskega načrtovanja in posamezne rešitve, predstavniki strokovne javnosti (Društva krajinskih arhitektov Slovenije in Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije) in občin pa predstavili pripombe na predlagane rešitve.

Komisija je podprla vse tiste rešitve, ki bodo zagotovile krajše in racionalnejše postopke sprejemanja prostorskih aktov, saj so postopki, ki se vodijo na podlagi veljavnega Zakona o urejanju prostora, predolgi. Druge ravni lokalne samouprave oziroma pokrajine še niso vzpostavljene, zato se komisija strinja s predlagateljem, ki je za vmesno obdobje predvidel ureditev prostorskega načrtovanja v okviru medobčinskega sodelovanja, kar bo omogočilo učinkovitejše črpanje evropskih sredstev oziroma lažjo izvedbo regionalnih razvojnih programov. Komisija se je strinjala s predlogom, da med obvezne sestavine občinskega prostorskega načrta ni vključenega krajinskega načrta, saj urbanistični načrt predstavlja zadostno strokovno podlago za končne odločitve. Komisija pa je predlagala, da se predlog zakona dopolni tako, da bodo občine imele možnost, da se odločijo, ali bodo v občinski prostorski načrt vključile tudi krajinski načrt kot samostojno sestavino ali kot enoten urbanistično krajinski načrt. Komisija je podprla predlog Združenja občin Slovenije o dopolnitvi določbe o načrtovanju prostorskih ureditev lokalnega pomena v območju državnega prostorskega načrta. Le-ta bi omogočila dogovor med pristojnim ministrstvom in občino o načrtovanju in sprejemanju prostorskega akta za določeno prostorsko ureditev skupnega pomena, če je glede na povezanost državne prostorske ureditve z lokalnim okoljem to primerneje. Komisija je tudi predlagala, da predlagatelj nekatere rešitve (npr. uporabljeni pojmi v zakonu, vključitev dodatnih temeljnih načel, namen, vsebina in postopek priprave državnega strateškega načrta) ponovno preuči z vidika opozoril strokovne javnosti. Komisija je podprla predlog, da se začne postopek priprave občinskega prostorskega načrta s sklepom župana in ne občinskega sveta, kar bistveno skrajša postopek. Podprla je pripombo občin, da prvi občinski prostorski načrt ne vsebuje navedbo vseh zemljiških parcel, saj bi to povzročilo objavo neobvladljive količine podatkov, medtem ko se za vse njegove spremembe in dopolnitve zahteva navedba zemljiških parcel, katerih namenska raba se spreminja. Glede na to, da predlog zakona omogoča skrajšani postopek priprave državnega prostorskega načrta, komisija predlaga, da se analogna rešitev predvidi tudi za občinske podrobne prostorske načrte, s katerimi se spreminjajo prostorski izvedbeni pogoji. V zvezi z nejasnostjo hierarhije občinskega in regionalnega prostorskega načrta je komisija predlagala, da se razmerje med njima natančno opredeli tako, da občinski prostorski načrt ni podlaga za pripravo regionalnega prostorskega načrta. Komisija je še predlagala, naj se čim prej s posebnim zakonom uredijo oziroma poenostavijo možnosti razlastitve za potrebe graditve javne gospodarske infrastrukture.