A R H I V S K A     S T R A N

Novice

Državni svet ni sprejel odložilna veta na noveli Zakona o javnih cestah in Zakona o policiji

torek, 02.06.2009

Državni svet na 9. izredni seji 1. junija ni sprejel odložilnih vetov na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o policiji.


www.skledar.tv

Predlagatelji (prvopodpisani Milan Ozimič) zahteve za odložilni veto na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah so opozorili, da je ključni razlog za predlagano uvedbo vinjet za krajše časovno obdobje ugoditev zahtevam Evropske komisije, ki opozarja na diskriminatorno obravnavo drugih državljanov EU ali tujih rezidentov, ki le občasno uporabljajo slovenske avtoceste. Zaradi domnevne diskriminatornosti je Evropska komisija tudi prekinila ocenjevanje vloge za pridobitev sredstev iz Kohezijskega sklada za avtocestni odsek Slivnica - Draženci. Ob tem pa Slovenija nima zagotovil Komisije, da bo sprostila finančna sredstva, ki so zaradi predsodnega postopka trenutno zadržana da se uvedejo mesečne vinjete po načrtovani ceni med 30 in 35 evrov oziroma tedenske vinjete po načrtovani ceni 15 evrov. Opozorili so, da se bodo zaradi predlagane uvedbe mesečnih in tedenskih vinjet in načrtovane podražitve letnih vinjet prihodki od cestninjenja zmanjšali hkrati pa se bo povečala finančna obremenitev domačih porabnikov cestninskih cest. Predlagatelji so še ocenili, da Slovenija ne bi smela popustiti pritiskom Bruslja, ampak bi morala pred spremembo vinjetnega sistema cestninjenja pravno bolj natančno oceniti domnevno diskriminatornost slovenskega vinjetnega sistema.

Predlagatelji (prvopodpisani Rastislav Reven) zahteve za odložilni veto na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o policiji so poudarili, da obravnava novele zakona po nujnem postopku ni bila utemeljena. Vsebina novele Zakona o policiji nesporno posega v področje, ki je za delovanje države izrednega pomena, zato bi morala biti o predlaganih rešitvah opravljena širša javna razprava. Spremenjen način imenovanja generalnega direktorja policije odstopajo od obstoječega sistema, po katerem je generalni direktor vključen v sistem javnih uslužbencev. Predlagatelji odložilnega veta menimo, da mora biti generalni direktor policije iz vrst policistov (policijskih svetnikov), ki pozna delo policije in bi s svojimi izkušnjami lahko tudi strokovno in neodvisno opravljali svojo funkcijo. Sprejeta rešitev, da bi bil generalni direktor policije lahko tudi iz vrst obveščevalno-varnostnih organov, organov odkrivanja ali pregona ali kazenskega sodstva pomeni nesorazmeren poseg v policijo in imenovanje njenega generalnega direktorja. Predlagatelji so opozorili, da novela zakona širi policijska pooblastila, ki so po vsebini ustavno nesorazmerni in predstavljajo pretiran poseg v integriteto posameznika.


Podpredsednica Državnega sveta Lidija Jerkič


Dr. Igor Jakomin, državni sekretar na Ministrstvu za promet


Državni svetnik Rastislav Reven, prvopodpisani predlagatelj odložilnega veta na novelo Zakona o policiji


Katarina Kresal, ministrica za notranje zadeve


Državni svetniki Bogomir Vnučec, Peter Vrisk, mag. Stojan BInder, Vincenc Otoničar (od leve proti desni)