Nagovor državnega svetnika mag. Petra Požuna

Nagovor državnega svetnika mag. Petra Požuna na Konferenci "Interdisciplinarni pristop pri oblikovanju dobrih praks na področju zlorabe drog"
(Državni svet, 23. april 2013)

Spoštovani Vaša Ekscelenca Robert Reich, veleposlanik Švicarske konfederacije v Sloveniji, spoštovani predsedujoči gospod Platiša, spoštovani gostje iz tujine, gospe in gospodje, …

Dovolite mi, da vas prijazno pozdravim v Državnem svetu, stičišču različnih interesnih skupin in civilne družbe, s tem pa tudi prostoru, v katerem lahko tudi raznoliki pogledi in razmišljanja preko sodelovanja in razumevanja drug drugega najdejo pot do končnega cilja - oblikovanja poenotenih stališč. S tega vidika je torej dvorana Državnega sveta odličen prostor za iskanje učinkovitih rešitev na podlagi povezovanja različnih pristopov in dobrih praks, kar je vaš današnji namen.

Državni svet se s problematiko drog ne srečuje prvič, med drugim je v sodelovanju z Uradom za droge Vlade Republike Slovenije leta 2005 organiziral civilno tribuno na temo Problematike drog v Sloveniji in na njeni podlagi izdal zbornik. Takrat je več kot 70 referentov in razpravljavcev iskalo odgovore na vprašanje, kako uskladiti delovanje in povezati odgovorne institucije, civilne iniciative ter obstoječe programe pomoči, ki so se do takrat oblikovali tako znotraj javnega, še v večjem obsegu pa v okviru nevladnega sektorja.

Kot podlaga za razpravo sta takrat služili februarja 2004 v Sloveniji sprejeta Resolucija o nacionalnem programu na področju drog 2004-2009 ter v istem letu sprejeta evropska Strategija EU na področju drog (2005-2012). V zadnjih letih so se v okviru zakonodaje v Sloveniji premiki na področju prepovedanih drog dogodili v povezavi s spremembami in dopolnitvami Kazenskega zakonika, dopolnitvijo Uredbe Vlade RS o razvrstitvi prepovedanih drog z novo snovjo, mefedronom, ter julija 2012 sprejeto Resolucijo o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2012-2016, ki zajema tudi področje drog. Nov nacionalni program pa je na žalost še vedno v fazi priprave.

Kljub določenim aktivnostim na zakonski in podzakonski ravni ter poročanju EU o zmanjšanju števila smrti zaradi drog ter uspešni omejitvi širjenja okužbe z virusom HIV prek intravenoznega vbrizgavanja drog, nekateri podatki vendarle še vedno zaskrbljujoče jasno sporočajo svojo zgodbo. Tudi za Slovenijo. Inštitut za varovanje zdravja namreč še vedno poroča o bistvenem povečanju uporabe drog. Izpostavljajo tudi visok porast uporabe alkohola.

V 17 centrih za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog in Centru za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog Psihiatrične klinike v Ljubljani je bilo tako v letu 2011 evidentiranih 3.021 ljudi, od katerih jih je bilo 2.500 vključenih v neprekinjeno vzdrževalno zdravljenje, 521 ljudi pa prvič ali ponovno vključenih v program zdravljenja. Nič manj sporočilni niso niti podatki o več kot desetih milijonih evrov, ki jih je v letu 2011 v Sloveniji, vključujoč tako državno kot lokalno raven, terjalo reševanje problematike drog, ter ocenah Urada Združenih narodov za boj proti drogam in kriminalu, da se na t.i. balkanski poti letno opravi za okrog 20 milijard ameriških dolarjev prometa s prepovedanimi drogami.

A vendarle ne gre zgolj za uradne dokumente, birokratske namere, finančne obremenitve ali statistične podatke, saj je v tem primeru teorijo nemogoče razdvojiti od usod posameznikov, negativnega vpliva na številne generacije, zlasti mladih, ter v končni fazi tudi izgubljanja moči celotne družbe.

Prav zato je potrebno na čim več možnih načinov iskati manjkajoče odgovore in v praksi učinkovite rešitve. Tudi zaradi tega je potrebno izreči pohvale dobremu bilateralnemu in projektnemu sodelovanju, kateremu bomo priča prav danes. Ko se bo, ob podpori Švicarske konfederacije in finančnega mehanizma Swiss Contribution, preko projektnih partnerjev in ostalih zainteresiranih organizacij iskalo učinkovite poti izvajanja preventive, ublažitev škode, zdravljenja, rehabilitacije in posredovanja za zmanjšanje kriminala, povezanega z drogami. Vse to preko izmenjave dobrih praks, dosedanjih izkušenj in oblikovanja novih idej, s tem pa tudi novih rešitev za prihodnost.

Pogledi na problematiko uporabe, zlorabe oziroma zasvojenosti z drogami so lahko v tolikšni meri raznoliki kot so si raznolika izhodišča v okviru posameznih diskurzov o omenjeni problematiki, najsi bodo ti medicinski, moralni, sociološki, kulturološki, pravni, vzgojni, socialnovarstveni ali kakšni drugi. Na podlagi začrtanega programa današnje konference je moč sklepati, da se boste tudi vi dotaknili omenjenih različnih vidikov, a jih hkrati medsebojno učinkovito povezali z enim samim ciljem - oblikovati in izvajati dobre prakse, ki bodo prinesle želene rezultate na sistemski ravni. Pri tem vam želim čim več uspeha!

Hvala.

Interdisciplinarni pristop pri oblikovanju dobrih praks na področju zlorabe drog