Rastoča knjiga

mag. Tilka Jamnik, podpredsednica Bralne značke pri ZPMS
Ob rastoči knjigi rastejo tudi (mladi) bralci

 Rastoča knjiga bo zahvala vsem znanim in neznanim Slovencem, ki so ustvarjali v slovenščini, ter pomnik in motivator "slovenski besedi" doma in v svetu še naprej. Kot mladinska knjižničarka in podpredsednica Bralne značke vidim, da je Rastoča knjiga pri motivaciji za branje pomembna z vseh vidikov: priklon preteklosti, sporočilo sedanjosti in še posebno za prihodnost, da je v znanju moč, in da je vloga jezika in kulture še posebej temeljna za vzpostavitev in ohranitev naroda.

BRALNA ZNAČKA (1) je po štiridesetih letih po prostorski razširjenosti in glede na število bralcev močno gibanje za branje in dvig bralne kulture. V sodobnem času, ko si prizadevamo za večjo funkcionalno pismenost posameznikov in družbe ter hkrati, da bi se več bralo leposlovje (2), ima Bralna značka izjemne perspektive. Gibanje je ves čas živo prav zato, ker se na podlagi tradicije prilagaja zahtevam sodobnega časa, potrebam, interesom in željam sodobne mladine. Ena takšnih prilagoditev je upoštevanje novih možnosti, ki jih daje internet (knjižna klepetalnica na domači strani Bralne značke: www.bralnaznacka.com). Mentorji bralne značke ves čas prilagajajo oblike motiviranja in preverjanja prebranega, da bi mladi prostovoljno sprejeli branje kot pomembno vrednoto v svojem življenju. Prav zato "naj bo raznolikost glavno načelo tudi v prihodnje", kot je naslovil dr. Igor Saksida povzetke prispevkov v zborniku ob 40-letnici Bralne značke z naslovom Bralna značka v tretjem tisočletju (Rokus, 2000).
(Kontakt: Bralna značka pri ZPMS, Miklošičeva 16, 1000 Ljubljana
tel.: (01) 232 33 53; e-pošta: zpm.slovenije@zveza-pms.si)

Mladi bodo v prostoru Rastoče knjige lahko videli razstavljene ključne knjige iz slovenske preteklosti, ki pomenijo pomembne mejnike v narodovi zgodovini. To bi jih moralo vsekakor potrditi v ponosu, da so Slovenci, da pripadajo narodu, ki je sicer majhen, pa je vendar preživel prav zaradi svojega jezika in kulture, zapisanege za vse čase v knjigah. Mladi bodo začutili, da je v znanju moč.

Predstavljam si, da bodo izbrane knjige razstavljene tako, da bodo motivirale za nadaljnje branje. Vsaj z različnimi interaktivnimi možnostmi sodobnih medijev bo razstavljeno knjigo mogoče "prelistati" na takšen način, da bo mlade spodbudilo k temu, da bodo v svoji knjižnici posegli po bralnih gradivih s podobnimi znanji, sodobnejšimi informacijami ipd. Poznajo vse pomembne ljudi in dosežke, ki so razstavljeni? Katera znanja so se ohranila v njih in prispevala k današnjemu razvoju in kulturi? Bi se lotili raziskovalnega projekta s katerega od prodročjih, ki jih predstavlja knjižni mejnik v naši preteklosti? Morda bo Rastoča knjiga z načrtovanimi živimi dogajanji vsako četrtletje tudi sama predvidela nekatere povezave, razpisala natečaje ipd.

Rastoča knjiga pa ne bo samo priklon naši preteklosti, ampak hram knjige, živ objekt, shajališče ljudi, prostor, kjer naj naj bi se dogajale še druge dejavnosti, povezane s knjigo - razne promocije, multuvizijski prikazi in podobno. Dogajale se bodo pomembne promocijske prireditve slovenske kulture, znanosti in umetnosti. Nekatere med njimi bodo še kako primerne za mlade (osnovnošolce in srednješolce); lahko se jih bodo udeležili, prispevali svoj del programa ali ga pripravili v celoti. Predstavljam si, da bo marsikatera skupina mladih bralcev za Bralno značko obiskala Rastočo knjigo ob kraju bralne sezone kot nagrado za bralne dosežke in kot motivacijo za nadaljnje branje. Tudi državno sklepno prireditev Slovenskega knjižnega kviza, ki jo vsako leto organizira Bralna značka, bi najbrž lahko imeli v galerijskih prostorih Rastoče knjige.

Ne predstavljam si rastočnosti Rastoče knjige, ki ne bi bila vključena in povezana s knjižno produkcijo in z učenjem branja ter različnimi prizadevanji za boljšo in večjo (funkcionalno) pismenost: s šolami, knjižnicami, Bralno značko, Bralnim društvom Slovenije, založbami, knjigarnami, Društvom slovenskih pisateljev itd.

Ponosni smo na preteklost, znamo za danes, učimo se za novo tisočletje.
Če smo ponosni na preteklost, beremo in se izobražujemo za danes, pišemo in izgrajujemo prihodnost svojega naroda. Znanja, ki ga obvladamo in slovenska beseda, ki jo zapisujemo, rastejo v novo tisočletje. Kot posamezniki in kot narod z zapisi v slovenskem jeziku rastemo v svetovno kulturo in se ohranjamo za vse čase.
Vloga kulture in jezika je v današnjih pogojih planetarizacije še posebej temeljna za vzpostavitev in ohranitev naroda.

Menda bo prvi četrtletni program, ki ga načrtujejo v Rastoči knjigi, namenjen čebelam: kranjici in drugim sortam čebel, Antonu Janši in drugim pomembnim čebelarjem, medu in drugim čebelarskim pridelkom ... V izbrani temi vidim vse polno izzivov za sodobno mladino: od raziskovalnih nalog do branja strokovne in leposlovne književnosti, nadaljnjega obiska Čebelarskega muzeja v Radovljici, in ne nazadnje za dejansko ukvarjanje s čebelami. Iz dobre predstavitve čebel, v zlatem roju vzleti mnogo spodbud ... ena med njimi je povsem literarna in se dotakne že najmlajših bralcev in njihovih vzgojiteljev.

Preberite tole:

Tako je zapisala Ela Peroci že davnega leta 1966 k stoti knjigi v zbirki Čebelica, ki jo izdaja založba Mladinska knjiga. In po tem uvodu je napisala pravljico o Vidu, ki mu ni bilo pravljic nikoli dovolj, zato se je odpravil v veliko staro mesto, kjer žive pravljice (kasneje je besedilo izšlo pod naslovom Pravljice žive v velikem starem mestu, prav tako z ilustracijami Marlenke Stupica pri isti založbi v zbirki Velika slikanica.)

Motiviranje za branje se dogaja nekako takole: Najprej se z Vidom odpravimo v veliko staro mesto, kjer živijo pravljice, potem morda k drugim knjigam iz zbirke Čebelica, potem k drugim knjigam iz drugih zbirk, h katerimkoli drugim knjigam in vedno znova h knjigam in vedno novim knjigam ... Če posegamo po knjigah in jih beremo, nam imajo vedno (znova) kaj povedati ... in rastemo ob njih.

 (1) Bralna značka je slovensko gibanje, ki spodbuja mladino k branju in dviga bralno kulturo mladih. Spodbuja predvsem prostočasno branje leposlovnih knjig. Njen cilj je vzgojiti bralca, ki bo rad bral vse življenje. Od začetka devetdesetih let, ko se je gibanje posodobilo s programom S knjigo v svet. Bralno značko sta osnovala pisatelj Leopold Suhodolčan in prof. Stanko Kotnik. Prve - Prežihove značke - so bile podeljene maja 1961 v Kotljah na Koroškem.
Danes Bralna značka gradi na tradiciji 36 bralnih značk oz. Zveze bralnih značk Slovenije, vendar se preoblikuje po okusu sodobne mladine, povezuje se strokovnimi in družbenimi prizadevanji, da bi mladi brali ter se umešča v celotno kulturno družbeno okolje.

Bralna značka zajema vso Slovenijo, dogaja pa se tudi med slovenskimi otroki v zamejstvu in po svetu. Gibanje je najmočnejše med osnovnošolsko mladino: za Bralno značko bere letno 140.000 osnovnošolcev. Bralna značka spodbuja prostočasno branje knjig po lastni izbiri, mentorjem v pomoč pa objavlja Priporočilni seznam mladinskih knjig, ki ga strokovna pripravlja Pionirska knjižnica, enota Knjižnice Otona Župančiča, Ljubljana.

Bralna značka promovira branje predvsem med mladimi, vendar je integrirana v celotno prizadevanje za večjo funkcionalno pismenost posameznika in družbe, zato razvija različne programe in akcije za naslednje ciljne skupine:
Zgibanka Zibelka branja osvešča starše novorojenčkov o pomenu branja za zdrav duševni razvoj otroka. Predšolska bralna značka razvija družinsko branje: spodbuja starše, da berejo svojim predšolskim otrokom. Vodijo jo vzgojiteljice v vrtcih in knjižničarke v splošnih knjižnicah. Bralna značka v osnovni šoli motivira učence za branje (leposlovja). Vodijo jo mentorji Bralne značke. Izvaja se kot interesna dejavnost ali izbirni predmet in sicer v povezavi ter v sodelovanju s poukom slovenščine, šolsko knjižnico, literarnim klubom, šolskim glasilom, novinarskim krožkom idr. Bralna značka Slovenije spodbuja, da srednješolska mladina bere, se pogovarja o prebranem in literarno ustvarja. To se dogaja v debatnih klubih, na srečanjih z avtorji, na literarnih nastopih ipd. Bralna značka med slovenskimi otroki v zamejstvu in po svetu spodbuja učenje slovenščine in branje v slovenščini ter propagira slovensko literaturo. Branje v slovenščini za Slovence zunaj Republike Slovenije je še posebnega pomena, saj pomaga ohranjati nacionalno identiteto.

(2) Bralna pismenost je v času, ko smo od jutra do večera obdani z različnimi besedili, preživetvena sposobnost: omogoča izobraževanje, obvlada fleksibilno branje raznovrstnega gradiva, s katerim se vsakodnevno srečuje, ter da zna uporabljati informacije, ki jih dobi s pomočjo branja, in bogatejše duhovno življenje.

Dobro razvita bralna sposobnost omogoča dostop do različnih podatkov oz. do vsega znanja, do sposobnosti obrambe pred manipulacijo z raznimi besedili in do raznih oblik leposlovja. (Meta Grosman, Branje - skrb nas vseh. Lj.: Bralno društvo Slovenije, 1998). Hkrati za boljšo funkcionalno pismenost je v sodobnem svetu v ospredju namen vzbuditi željo po branju leposlovja. Možno je, da nam v prizadevanju za informacijsko pismenost odraščajo generacije, ki ne berejo (dovolj) leposlovja, zato v globokem, osnovnem pomenu ostajajo domišljijsko revne, polpismene (Flisar v uvodu h knjigi Danile Pennac, Čudežno potovanje. Lj.: Julija Pergar, 1996).