Novice

Državni svet je 23. aprila 2009 v sodelovanju s Športno unijo Slovenije organiziral posvet z naslovom Športna rekreacija danes in jutri.

www.skledar.tv

Znanstveno-strokovna spoznanja opozarjajo, da se prebivalci v Sloveniji, še posebej mladostniki in socialno šibkejši sloji, premalo ukvarjajo s športom ter da se ponudba kakovostnih športnih programov v organizaciji civilne družbe - športnih društvih - zmanjšuje in hkrati draži. Javnomnenjske raziskave kažejo, da vloga športnih aktivnosti pri zdravju in kakovosti življenja še vedno ni dosegla želene ravni. Raziskave nakazujejo, da se še povečuje prekomerna telesna teža, ki še dodatno ogroža zdravje ljudi in da se okolje prekomerno obremenjuje in onesnažuje ter da se večajo socialne stiske, ki so tudi posledica recesije in slabšega gmotnega stanja posameznika in družbe. Znanstveniki prav tako opozarjajo, da postajamo vse starejša družba in da je gibanje za starostnike pomemben element za ohranjanje zdravja in pogoj za dejavno in samostojno življenje. Analize naložb iz javnih sredstev v športno infrastrukturo kažejo, da se vlaga predvsem v nove objekte, namenjene vrhunskemu športu, javna sredstva, namenjena športni rekreaciji, pa so iz leta v leto manjša, prav tako davčna politika ne spodbuja zasebnih naložb v šport in zdravje. Država nalaga društvom vse več administrativnega dela in ne ceni prostovoljno opravljenega dela v športu ter nima izdelanih učinkovitih sistemskih ukrepov za podporo civilni športni družbi na področju športne rekreacije in športne vzgoje oziroma športne kulture. Na drugi strani pa je Evropska komisija sprejela Belo knjigo, s katero krepi zavest o potrebah in posebnostih športnega sektorja ter celovito obravnava vlogo športa v družbi, ker izboljšuje zdravje, ima izobraževalni pomen ter socialno, kulturno, rekreacijsko in okoljevarstveno vlogo.

Posvet sta odprla predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič in državni svetnik Bogomir Vnučec. Predsednik se je v uvodu vprašal, kaj torej pomeni podatek, da je več kot polovica Slovencev telesno neaktivnih in je le petina takih, ki se redno gibljejo. Ali lahko ostajamo ravnodušni tudi ob podatkih, da se med otroci in mladostniki povečuje prekomerna telesna teža? Ali nas ne bi morda moral bolj skrbeti tudi podatek, da športna aktivnost z leti upada in se, posebej pri starejših od 50 let, povečuje delež telesno neaktivnih?, in nadaljeval: "Vemo namreč, da je prav za to obdobje telesna aktivnost še kako pomembna, saj ohranja mnoge vitalne lastnosti in sposobnosti, ki posledično zvišujejo kvaliteto življenja v starosti in življenje samo tudi podaljšujejo. Gibanje in zdravje sta namreč tesno povezana! Pa ne gre le za fizično zdravje! Iz rezultatov številnih študij doma in v tujini je razvidno, da primerna telesna aktivnost poleg vitalnosti pripomore k harmoniji telesnega in duševnega življenja."

V nadaljevanju so sledila predavanja:
- Rado Cvetek iz Športne unije Slovenije: Vloga in pomen športnih društev danes in jutri,

- dr. Milan Hosta iz Društva Astma in šport: Etika in trajnostni razvoj kot aduta športne rekreacije,

- Marko Rajšter z Ministrstva za šolstvo in šport: Športna rekreacija kot javno dobro,

- dr. Damir Karpljuk s Fakultete za šport: Športna rekreacija v tretjem življenjskem obdobju,

- red. prof. dr. Rado Pišot z Univerze na Primorskem, Inštitut za kineziološke raziskave: Kavč generacija? Ne, hvala!,

- Iztok Retar iz Športne unije Slovenije: Povzetek pobud za izboljšanje pogojev delovanja športnih društev na področju športne rekreacije.