Zborniki posvetov

O argumentaciji in retoriki v političnem in javnem prostoru

Zbornik referatov in razprav, št. 4/2009
Zbornik uredil: dr. Božidar Flajšman
Izdal in založil: Državni svet Republike Slovenije
Oktober 2009

  Publikacija v pdf obliki (obsega 88 strani)

Zbornik je nastal na podlagi istoimenskegega posveta, ki je bil 9. aprila 2009 v prostorih Državnega sveta Republike Slovenije.

Vsebina

• Dr. Božidar FLAJŠMAN: Spremna beseda
• Mag. Blaž KAVČIČ: Argumentacija, demokracija in vloga Državnega sveta Republike Slovenije
• Dr. Igor Ž. ŽAGAR: Argumentiranje v Državnem zboru Republike Slovenije – moč argumenta ali argument moči?
• Dr. Danilo ŠUSTER: Interesi logike in logika interesov
• Dr. Boris VEZJAK: Argumentacija, ad hominem in vprašanje demokracije
• Dr. Andrej ULE: Meje argumentacije in razlage v etičnih in političnih razpravah
• Mag. Smiljana GARTNER: Čustva v argumentaciji in retoriki (Primeri iz slovenske politike in javnega prostora)
• Dr. Janja ŽMAVC: Retorika? Le v omejenih količinah, prosim! (Študija dveh primerov slovenskega političnega govorništva)
• Primož KRAŠOVEC: Politika politike konsenza
• Ugotovitve in sklepi

Spremna beseda: Dr. Božidar Flajšman, sekretar Liberalne akademije

Kot državljani si želimo, da bi državo vodili tisti, ki jim lahko zaupamo. Zaupamo pa lahko le tistim, ki nas v svojih stališčih prepričajo. V tem smislu si moramo prizadevati tudi za tem, da je argumentacija kot logično veljavno sklepanje v družbenem in političnem življenju čim boljša. Če ni, potem lahko ovira normalno politično razpravo, posledično politično odločanje in končno tudi kvalitetno stanje demokracije. Na kratko: slaba argumentacija neposredno vodi v slabo demokracijo in jo, kadar jo zasledimo kot prisotno, tudi odraža. Takega stanja pa si ne želimo.

Politiki nas, žal, lahko prepričajo tudi s populizmom, ceneno retoriko in demagogijo, s slabo argumentacijo. Njihova navzočnost ni obet, da jih bomo spontano izločili ali zavrnili. V vsaki predstavniški demokraciji je zato bistveno, da izbrani politiki, ki reprezentirajo državljane, uporabljajo in sledijo utemeljenim sklepom, da navajajo karseda dobre razloge za svoje zakonodajne in druge odločitve in da torej uporabljajo karseda dobre argumente. Težava nastopi, če nekateri tega ne želijo početi in se predstavniki oblasti, poslanci, predstavniki Državnega sveta ali opozicije raje zatečejo k manipulaciji, protislovjem, lažem, argumentativnemu varanju. Včasih to počnejo nehote in nenamerno. Če ne poznamo tehnik in osnovnih veščin, s katerimi jih prepoznamo, zelo hitro zamenjamo obe možnosti: slabo in dobro rabo argumentov. Zgodi se, da med njimi zamenjujemo ali da celo začnemo čislati populistične puhlice in se navduševati nad idejami in sklepi, ki so povsem nespametni. In če do tega pride in če takšen vzorec argumentacije celo prevlada, lahko spravimo v ogroženo stanje tako politično razpravo kot posledično demokracijo. Argumentacija in demokracija sta dva koncepta, ki smo jih prevzeli od antične Grčije. Že od Aristotela je logika tesno povezana s politiko – člani sveta so urejali javne zadeve na podlagi razprave z izmenjavo mnenj, ki je predpostavljala tehtanje razlogov. Težko bi dejali, da danes še v polni meri sledimo takšnemu zgledu.

Na posvetu, ki ga je na pobudo Liberalne akademije organiziral Državni svet, so strokovnjaki s področja argumentacije, retorike in neformalne logike spregovorili o tem, v kakšni odvisnosti so naša državljanska vloga, javna argumentacija in kako razviti kompetence za ustrezno prepoznanje ali oceno dobrih in slabih argumentov. Posebna pozornost je bila posvečena praksam v slovenski politiki in konkretnim primerom.

V zborniku objavljamo referate, povzetke razprave in ugotovitve oz. sklepe, ki so bili oblikovani po zaključku razprave. Avtorjem uvodnih prispevkov in razpravljalcem se zahvaljujemo za njihove dragocene prispevke.