A R H I V S K A     S T R A N

Delo komisij

Komisija podprla Zakon o malem delu

sreda, 08.09.2010

Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je na seji 7. septembra 2010 podprla noveli Zakona o zavarovalništvu in Zakona o bančništvu ter podprla Predlog zakona o malem delu.

Novela Zakona o zavarovalništvu bi po mnenju predlagatelja (Vlada) odpravila dvome Evropske komisije glede skladnosti zakona z določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije, celovito uredila vprašanje skupščine družbe za vzajemno zavarovanje, uskladila nacionalno zakonodajo z mednarodnimi obvezami GATS (Splošni sporazum o trgovini s storitvami (GATS), v okviru Svetovne trgovinske organizacije) ter zavezami podanimi v okviru OECD pristopnih pogajanj in izpolnila sklep Vlade glede sodelovanja vseh treh nadzornih organov (Banka Slovenije, Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor) pri nadzoru institucij, ki opravljajo finančne storitve, izboljšanja izmenjave informacij med njimi in poenotenja metodološkega pristopa pri nadzoru upravljanja s tveganji ter nadzorniških praks.

Državni svetniki so največ pozornosti namenili opredelitvi volitev zastopnikov zavarovancev družbe za vzajemno zavarovanje. Zanimalo jih je, kako bodo takšne volitve izvedli, saj gre za izjemno številno članstvo, in koliko bodo volitve stale. Predstavniki predlagatelja (Vlada) so jim pojasnili, da podobni sistemi v tujini funkcionirajo. Stroški volitev naj ne bi bili izjemno visoki. Izpostavili so problem nadzora nad zavarovalnicami, ki ga ta zakon ne ureja dovolj natančno. Člani komisije so se strinjali, da bi bilo potrebno razmisliti o smiselnosti dodatnega zavarovanja, saj smo vsi dodatno zavarovani, organizacija dodatnega zavarovanja pa predstavlja ogromne stroške. Novelo zakona so podprli.

S predlogom novele Zakona o bančništvu se v slovenski pravni red prenaša direktiva, katere namen je krepitev stabilnosti finančnega sistema, zmanjšati izpostavljenost bank tveganjem in izboljšati nadzor nad bankami, ki delujejo v več kot eni državi EU. Novela v celoti prenaša v slovenski pravni red tudi direktivi, ki govorita o sistemih zajamčenih vlog glede stopnje kritja in rokov za izplačilo. Glavni spremembi v nacionalni zakonodaji se nanašata na dvig višine zajamčene vloge z ravni 50.000 evrov na raven 100.000 evrov in na skrajšanje rokov pri izplačilih. Predlog zakona zagotavlja tudi pravno podlago za poročanje o zunanjih izvršbah (sodnih in davčnih) strank v sistem. Novelo so člani komisije podprli.

Predlog zakona o malem delu enotno ureja oblike dela, ki jih zaradi njihove občasne narave ni mogoče šteti kot delovno razmerje, kljub temu da ima včasih takšno delo lahko elemente delovnega razmerja. Tudi priložnostno in občasno delo vključuje v mehanizem podpore socialnim blagajnam, vsem, ki ta dela opravljajo, pa omogoča primerljive pravice iz socialnih zavarovanj in s tem tudi ustrezno varnost na trgu dela. Zmanjšati se želi tudi obseg dela in zaposlovanja na črno. Predlog zakona uvaja novo možnost legalnega opravljanja plačanega dela, ki ima lahko tudi elemente delovnega razmerja, pod ugodnejšimi pogoji za delodajalca. Med drugim ureja tudi občasno in priložnostno delo študentov in dijakov. Z zakonom se želi vzpostaviti sistem, ki bo učinkoviteje ščitil pravice dijakov in študentov ter jim omogočil ustrezno varnost na trgu dela, hkrati pa ohranjal pozitivne strani trenutne ureditve študentskega dela.

Člani komisije so poudarili, da bi Vlada morala doseči konsenz s študenti, ki so najbolj nezadovoljni s predlaganim zakonom. Strinjali so se, da je področje študentskega dela potrebno urediti, saj je v preteklosti prihajalo do številnih zlorab in bogatenja posameznikov, poleg tega pa je študentsko delo pomenilo nelojalno konkurenco na trgu dela. Nekateri so menili, da malo delo in mehanizmi, kot je na primer štipendiranje, ne bodo mogli zadostno nadomestiti študentskega dela. To pomeni, da nekateri zaradi denarne stiske ne bodo mogli več študirati. Opozorili so, da jih kljub omejitvam o številu opravljenih ur in najvišjem možnem zaslužku skrbi, da bi vse več delodajalcev zaposlovalo po principu malega dela, kar bi pomenilo izgubo rednih delovnih mest. Kljub temu je komisija predlog zakona podprla.