Uvodni nagovor predsednika Državnega sveta

Uvodni nagovor predsednika Državnega sveta Mitje Bervarja na 5. etičnem forumu informacijske družbe

(Državni svet, 17. maj 2013)

Spoštovane udeleženke in udeleženci današnjega foruma, spoštovani gostje, referenti, predstavniki medijev in vsa zainteresirana javnost,

dovolite mi, da vas vse skupaj lepo pozdravim v prostorih Državnega sveta Republike Slovenije. Današnji dan - 17. maj - je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila za svetovni dan informacijske družbe. Veseli me, da se s podporo temu forumu tudi Državni svet pridružuje aktivnostim na področju ozaveščanja slovenske družbe o pomenu ter različnih vidikih razvoja sodobnih informacijsko- komunikacijskih tehnologij, njihove uporabe ter tudi posledic, ki jih le-te prinašajo v življenje posameznika in celotne družbe.

Informacijska družba je postala realnost. Na današnji stopnji razvoja lahko rečemo, da praktično vse tehnologije postajajo informacijske. Sodobne tehnološko-razvojne razmejitve v globaliziranem svetu potekajo na ravni digitalne ločnice. Ta razmejuje države sveta skladno z nivojem njihove ekonomske in splošne razvitosti. Razvita informacijska družba dokazano vpliva na dvig inovativnosti in konkurenčnosti gospodarstva, na povečanje števila delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, na dvig kakovosti življenja, na enakomeren regionalni razvoj in prispeva k boljši mednarodni vključenosti.
Komunikacijska tehnologija se je v zadnjih 20-ih letih dotaknila slehernega predela na zemeljski obli in vsakega človeka na njej. Vendar je informacijska družba veliko več od tehnologije - ne vpliva le na ekonomijo, temveč so bistveno pomembnejše njene družbene posledice. Nobena tehnologija ni tako korenito in tako kratkem času spremenila življenjske razmere, kot je to uspelo internetu in mobilnim komunikacijam.
Svetovni splet je danes najmočnejša tehnološka in družbena platforma, ki v temelju spreminja pogoje celotnega družbenega delovanja. To velja tudi za politične procese, saj je internet postal pomembno sredstvo pritiska in uveljavljanja javnega interesa. O tem smo nedavno spregovorili tudi v Državnem svetu v okviru razprave o volilnih sistemih in uresničevanju neposredne demokracije v Sloveniji. Informacijsko-komunikacijska tehnologija je bila prepoznana kot sredstvo politične demokracije v digitalni dobi, zato je bilo na posvetu zastavljeno tudi vprašanje načinov, kako prispevati k demokratizaciji demokracije s pomočjo interneta. Govora je bilo o možnosti e-volitev, e-participacije in e-neposredni demokraciji.

Vsako tehnologijo moramo razumeti zgolj kot sredstvo in ne kot cilj družbenega razvoja. Nove tehnologije bistveno povečujejo dostopnost do informacij, do znanja in veščin. Vprašanje pa seveda je, kako te informacije in znanja uporabiti. S tem pa smo pri namenu, ki ga zasleduje tudi današnji »Etični forum informacijske družbe«. Kaj torej prepoznavamo kot prednosti in slabosti informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki jo le-ta prinaša v družbenem razvoju? Vprašamo se lahko, v kakšni družbi hočemo živeti? Bo informacijsko- komunikacijska tehnologija prispevala k večji kvaliteti življenja posameznika in družb, bo širila prostor svobodi, demokraciji in aktivnemu državljanstvu ali pa bo nastopala v funkciji nadzora, omejevanja in celo zatiranja? Vse to so aktualna vprašanja nadaljnjega družbega razvoja, ki ni več mogoč brez uporabe informacijsko komunikacijskih tehnologij.

Omenimo le najnovejši mednarodni zaplet na področju upravljanja s svetovnim spletom. Nedvomno je trenutni model upravljanja, ki je v veljavi od leta 1998, internetu prinesel dramatično liberalizacijo in neodvisnost od gospodarskih in tehnoloških regulacij, kar mu je odprlo pot do razcveta, katerega sadove uživa danes ves svet. Ta model pa je že nekaj časa pod vprašajem, saj mu nasprotujejo zlasti Kitajska, Rusija, Indija, Brazilija in nekatere druge države v razvoju, ki morda vidijo grožnjo v prebujanju svobodne misli, ki jo pomaga razširjati svetovni splet. Zato vse bolj glasno zahtevajo, da bi se s pomočjo OZN vzpostavil mednarodni nadzor nad internetom. Na drugi strani pa prej omenjene države tvorijo, tako imenovano, skupino BRIC, skupino najbolj rastočih držav na področju gospodarstva. Na tem mestu se nam vsekakor postavi odprto vprašanje oziroma dilema.

Kljub vsem dilemam pa ostaja dejstvo, da je z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo vprašanje etike pridobilo nov pomen in težo. Za klasične tehnologije smo imeli toliko tehničnih navodil in pravnih pravil, da so bili škodljivi učinki v veliki meri omejeni že na ta način. A nove informacijske tehnologije so nas našle nepripravljene, saj stranskih učinkov s starimi tehničnimi navodili in pravnim aparatom večinoma ni mogoče obvladati. Ne samo regulacija, na preizkušnji so temeljne vrednote, ki so nastale v povsem drugačnem svetu in upravičeno se sprašujemo, ali lahko delujejo tudi v razmerah informacijske družbe? Lahko se delamo tudi nevedne in etičnih dilem sploh ne vidimo. S tem se izpostavljamo nevarnosti, da bodo s pomočjo novih tehnologij z nami nevarno manipulirali. Tudi o tem se je treba odkrito in poglobljeno pogovarjati. Celo več: vedno in povsod, kjer gre za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, je treba obvezno spregovoriti tudi o njenih etičnih posledicah. To še posebej velja za okolja, kjer se izobražujejo bodoči informatiki.

Spoštovani,

naj izkoristim današnji dogodek in se zahvalim Slovenskemu društvu Informatika, da vztraja pri obravnavi etičnih vidikov informacijske družbe. Kot predsednik Državnega sveta se čutim dolžnega, da vas podprem pri tem poslanstvu, saj ne gre za ozek poklicni problem, ampak za tematiko, ki se tiče sedanjosti in prihodnosti vsakega od nas. V skladu s to mislijo vam želim uspešno strokovno delo in prijetno druženje.

Hvala za vašo pozornost.

5. etični forum informacijske družbe