Novice

Državni svet je na svoji 13. redni seji, 21.1.2009, sprejel mnenje k Predlogu zakona o ratifikaciji Protokola o pristopu Republike Hrvaške k Severnoatlantski pogodbi, v katerem predlaga odločanje o ratifikaciji na kasnejši čas, sklepe na podlagi posveta Finančna kriza - pot v recesijo ali izziv za novo gospodarsko ureditev in podprl vprašanji državnega svetnika mag. Dušana Semoliča glede lastništva Zdravilišča Rimske Toplice ter pobudo Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance glede skrajšanja roka za vračilo davka na dodano vrednost.

www.skledar.tv

Glede Predloga zakona o ratifikaciji Protokola o pristopu Republike Hrvaške k Severnoatlantski pogodbi Državni svet meni, da bi Državni zbor moral pri odločanju o ratifikaciji upoštevati zadržke na podlagi odprtih vprašanj odnosov s Hrvaško. Državni svet se zaveda, da je v interesu Slovenije, da se čim prej rešijo vprašanja, povezana z integracijo Hrvaške v mednarodne asociacije kot sta EU in zveza NATO, kar bo doprineslo k stabilnosti regije. Zato Državni svet načelno podpira članstvo Hrvaške v EU in zvezi NATO, saj daje skupna prihodnost v omenjenih integracijah upanje na sporazumno preseganje in odpravljanje odprtih problemov. Državni svet izpostavlja interes, da se Hrvaška čim prej priključi skupnemu evropskemu trgu, kjer veljajo evropski standardi. Da Hrvaška čim prej zagotovi evropske standarde za poslovanje podjetij, je tudi v interesu slovenskega gospodarstva, saj je pomembna gospodarska partnerica Slovenije. Državni svet meni, da bi se članice zveze NATO morale bolj zavedati preteklosti novih držav članic. Spoštovanje temeljnih evropskih pravic in vrednot je najpomembnejši dejavnik, ki oblikuje proces evropskega združevanja. Zato bi se morala Hrvaška zavedati odgovornosti spoštovanja temeljnih vrednot, ki se pričakuje od članstva v evro atlantskih povezavah. Dodatna okoliščina, ki bi jo moral upoštevati Državni zbor v postopku ratifikacije protokola, je po oceni Državnega sveta, odnos Hrvaške do tradicij NDH, saj v sodobni hrvaški državi niso na pravi način vrednoteni vsi aspekti nastanka, obstoja in propada omenjene tvorbe. Na nek način je NDH še danes konstitutiven del hrvaške nacionalne zavesti. Hrvaška nikomur ni izplačala vojne odškodnine niti se ni opravičila prizadetim državam in narodom.

Posvet Finančna kriza - pot v recesijo ali izziv za novo gospodarsko ureditev, ki ga je Državni svet organiziral 12. 11. 2008, je soočil mnenja glede vpliva finančne krize na realni sektor, kako se bodo odzvale posamezne dejavnosti, kakšna je vloga bank pri reševanju problematike in kako preurediti gospodarstvo, da se podobne krize ne bodo pojavljale v takšnih razsežnostih. Državni svet je med drugim predlagal, da se potrebno v novem socialnem sporazumu potrebno tudi do plačne politike. Plače naj ohranijo svojo realno vrednost, pri tem pa rasti v okvirih, ki jih dopušča rast produktivnosti. Osnova določanju plačne politike so in naj ostanejo kolektivne pogodbe, ki se določajo z bipartitnim dialogom med delodajalci in sindikati. Minimalna plača naj bo določena z zakonom, vse njene spremembe pa se morajo sprejemati v soglasju s socialnimi partnerji. Od države se pričakuje ukrepe v smeri davčne razbremenitve gospodarstva in posameznika, bolj prožna delovna zakonodaja, ustrezno vodenje proti-monopolne politike in spodbujanje konkurence v nemenjalnem sektorju. Sistem socialnih transferjev mora končno postati transparenten, poenoten, predvsem pa je potreben nadzor nad njim. Vzpostavitev zaupanja in dostop do finančnih virov mora postati prioritetna naloga države. S tem bo zagotovila potreben minimum za nemoteno poslovanje podjetij. Država mora predvsem kreirati ugodne, mednarodno konkurenčne pogoje poslovanja za podjetja, obvladovati inflacijo, umiriti cene komunalnih storitev in energentov ter zagotavljati gospodarstvu dostop do kreditov po nižjih obrestnih merah. Svojega dela odgovornosti se mora zavedati tudi Banka Slovenije kot vrhovni regulator bančnega sistema ter zagotoviti, da poslovne banke ne bodo mogle izkoriščati težkega položaja realnega sektorja in na njegov račun kovati dodatne dobičke.

Predsednik DS mag. Blaž Kavčič med prvo točko dnevnega reda

  Več o seji (vsi sklepi, zapisnik, magnetogram)