A R H I V S K A     S T R A N

Novice

Seja Državnega sveta tokrat v Velenju

četrtek, 08.12.2011

Kot je v Državnem svetu že tradicija, je zadnja seja v letu potekala na terenu, tokrat v prostorih Mestne občine Velenje. Na začetku je zasedanje Državnega sveta pozdravil župan MO Velenje Bojan Kontič, ki je izpostavil razvoj mesta, nekatere nujne in še nedokončane projekte, kot so izgradnja 3. razvojne os, saj bo le z boljšo cestno povezavo mogoč razvoj in rast podjetij kot npr. Gorenje, izpostavil je pomen izgradnje 6. bloka Termoelektrarne Šoštanj.     


www.skledar.tv

Državni svetniki so obravnavali Pobudo za sprejem Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Javnem jamstvenem in preživninskem skladu v obliki zakonodajne iniciative. Pobudo za sprejem zakona je predstavil mag. Dušan Semolič, vodja Interesne skupine delojemalcev.  V zadnjem času je vse več podjetij, v katerih se delavci zaradi plačilne nesposobnosti podjetja in neustrezne področne sistemske zakonodaje znajdejo v položaju, ko mesece ostanejo brez plače in čakajo na stečaj podjetja. Ne morejo uveljavljati pravic iz socialnih zavarovanj, ne morejo prejeti denarnega nadomestila ali denarne socialne pomoči, ker je pogoj za pridobitev le-teh pravic vpis v evidence registrirano brezposelnih oseb. Ti delavci niso upravičeni do denarnega nadomestila niti v primeru, če se sami prijavijo v evidenco brezposelnih oseb na podlagi sporazumne odpovedi delovnega razmerja. Zaradi takšnih situacij je novela zakona nujno potrebna. Z njo bi dosegli, da bi bili delavci, ki so sicer še vedno zaposleni, vendar pa že 3 mesece niso dobili plače, prav tako upravičeno do koriščenja sredstev pomoči iz Jamstvenega in preživninskega sklada. Prav tako se postavlja obveznost državi, da vstopi v razmerje in je ona tista, ki terja poplačilo vseh obveznosti podjetij, saj delavci običajno nimajo ne znanja in sredstev, da bi to naredili.

Živahna razprava se je razvila o predlogu stališča do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi pravil za neposredna plačila kmetom v podpornih shemah v okviru skupne kmetijske politike, na kratko o bistvenih spremembah skupne kmetijske politike (SKP), ki bo veljala za obdobje 2014-2020. Državni svet predlog podpira. Stališča Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je predstavil Alojz Senegačnik. Glavne cilje SKP je strnil v 3 točke, vitalna proizvodnja hrane, trajnostni razvoj in podnebne spremembe in teritorialni razvoj v EU.

Paket novih zakonodajnih predlogov o skupni kmetijski politiki (SKP) do 2020 vsebuje sedem zakonodajnih aktov, ki se nanašajo na neposredna plačila, politiko razvoja podeželja, enotno skupno ureditev trgov, določitev nekaterih pomoči, nadomestil in cen v zvezi z enotno skupno ureditvijo kmetijskih trgov, skupna pravila glede upravljanja kmetijskega sklada in sklada za razvoj podeželja, nadzora, sankcij in izvajanja navzkrižne skladnosti ter nekatere prehodne določbe.

Prenovljena SKP temelji na desetih ključnih ukrepih: za povečanje kmetijskega potenciala EU komisija predlaga pravičnejše, preprostejše in bolj usmerjeno povečevanje dohodka kmetov. Osnovne dohodkovne podpore bi tako lahko prejemali le aktivni kmetje, zgornja meja nad bi bila 300.000 evrov na leto na kmetijsko gospodarstvo, pri določitvi zneska pa bi se upoštevalo število delovnih mest na posestvih.

Za področje kmetijstva in kohezijske politike bo na razpolago manj denarja kot doslej, želi pa se vzpostaviti bolj pravična razdelitev le-teh. Slovenija naj bi od celotne vsote prejela približno 138 milijonov evrov. Znajo se zgoditi precejšnje prerazporeditve denarja med kmetijskimi gospodarstvi. Regionalni denar država razporeja sama. Zelo pomemben sklop je uredba o skupnih kmetijskih trgih, ki pa bo rezultat pogajanj EU z WTO, saj ta organizacija zelo pritiska na Evropo, da naj svoj trg kmetijskih izdelkov odpre bolj na široko. Z novo skupno politiko se bo zgodila večja integracija posameznih resorjev, saj bo tudi kmetijstvo moralo delovati v smeri večje konkurenčnosti evropskega gospodarstva, poti proti nizkoogljični družbi in krepitvi ekosistemov in enakomernemu razvoju podeželskih območij. Slovenija novo politiko podpira, saj meni, da gre za njeno poenostavitev, pocenitev in posodobitev. Nismo pa npr. zadovoljni z definicijo aktivnega kmeta.  Reforma uvaja pojem aktivnega kmeta, s čimer se poskuša EU odzvati na kritike, češ da gre kmetijski denar velikokrat tudi marsikomu, ki se s kmetijstvom sploh ne ukvarja. Do t.i. subvencij naj bi bili v prihodnje upravičeni le tisti, pri katerih neposredna plačila predstavljajo več kot 5 % prejemkov iz nekmetijske dejavnosti. Torej, če kmetijske subvencije v strukturi prejemkov podjetij ali gospodarskih družb predstavljajo manj kot 5 %, te ne dobijo statusa aktivnega kmeta in niso upravičene do subvencij.

Cvetko Zupančič je predstavil stališča Državnega sveta in dejal, da celotna vsebina SKP sicer je zadovoljiva, vendar pa je nekaj definicij še nejasnih in lahko močno spremenijo celoten vtis. Zato Državni svet želi biti seznanjeni z vsemi fazami pogajanj in pogovorov. Izjemno pomembna bo vloga Kmetijsko-gozdarske zbornice, tudi sam je omenil težavo pri definiciji aktivnega kmeta. Nekateri državni svetniki so izpostavili potrebo bo večji orientaciji slovenskega kmetijstva naravi in dobrobiti živali bolj prijazno kmetijstvo, v večjo ekološko pridelavo in podobno, kjer so naše prednosti.

Na dnevnem redu seje je bila tudi pobuda za sprejem zahteve za začetek postopka za presojo ocene ustavnosti Zakona o gospodarskih družbah. Pobudo je predstavil Borut Meh, član Interesne skupine delodajalcev. Državni svet ocenjuje, da zakonske rešitve posegajo v ustavno pravico svobode podjetniške pobude (74. člen Ustave), pravico do zasebne lastnine (33. in 67. člen Ustave) in svobodne izbire dejavnosti oziroma poklica (49. člen Ustave), pri čemer posegi prekomerno posegajo v ustavno zagotovljene pravice in svoboščine in v tej zvezi niso sorazmerne začrtanemu cilju predlagateljev zakona ter nadalje ne izpolnjujejo t.i. testa sorazmernosti. 74. člen Ustave  določa, da je gospodarska pobuda svobodna, pri čemer zakon določa pogoje za ustanavljanja gospodarskih organizacij. Gospodarska dejavnost se ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo.  33. člen Ustave pravi, da je zagotovljena pravica do zasebne lastnine in dedovanja. 49. člen Ustave se nanaša na svobodo dela, ki jo razvršča na:
- pravico do proste izbire zaposlitve,
- dostopnost vsakega delovnega mesta pod enakimi pogoji,
- prepoved prisilnega dela.

Državni svet je že na svoji 35. izredni seji, z izglasovanim vetom opozoril na spornost zakona, ki pa je bil nato ponovno potrjen v Državnem zboru. Vlada RS je na Ustavno sodišče že vložila predlog za oceno ustavnosti zakona, je pa po pravnem mnenju koristno, da takšen predlog poda tudi DS.  Sklep o tem je bil soglasno potrjen na seji Državnega sveta.

Državni svetniki so na seji potrdili tudi zaključke posveta »Nacionalni energetski program«. Državni svet RS je na pobudo Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance 5. oktobra letos organiziral posvet z naslovom Nacionalni energetski program, da bi v okviru javne razprave omogočil širši laični in strokovni javnosti predstaviti in poudariti različna stališča s področja energetike. Nacionalni energetski programje je namreč dokument, ki ureja našo prihodnost na enem od  ključnih strateških področij – energetiki.

Državni svet podpira predlog, da se razprava o Predlogu osnutka Nacionalnega energetskega programa za obdobje do leta 2030 podaljša do marca 2012, obravnava pa naj ga tudi Strateški svet vlade za energetiko, saj je bila opravljena razprava tudi na Svetu za trajnostni razvoj Slovenije. 

Po končani seji so si državni svetniki in zaposleni v Državnem svetu ogledali gradbišče 6. bloka Termoelektrarne Šoštanj.

 

Sklepi 42. seje